Otrok noče jesti zdravo? Kako spodbuditi dobre prehranske navade brez pritiska

Tudi ena od naših bralk se je zaradi otrokove izbirčnosti po nasvet obrnila na forum Med.Over.Net:

“Živjo. Rabim pomoč. Moj 5-letni sin bi najraje jedel samo testenine, kruh in jogurt. Zelenjave niti ne pogleda, pri vsaki novi jedi pa se začne pogajanje. Včasih me to tako utruja, da mu za kosilo raje pripravim nekaj drugega. Potem se pa sekiram, da s tem delam več škode kot koristi. Kaj naj?”

Ko otrok zavrača zelenjavo ali nove jedi, je lahko vsak obrok vir slabe volje. Preberite, kako pristopiti k izbirčnosti in otroku pomagati oblikovati zdrave prehranjevalne navade.

Zdrave prehranske navade se začnejo doma

Prehranske navade otroka se začnejo oblikovati zelo zgodaj:

“Otrok se skozi prve izkušnje s hrano uči sprejemati različne okuse in teksture, prepoznavati lakoto in sitost ter oblikuje odnos do hrane, ki ga spremlja tudi kasneje v življenju,” v članku za projekt Spar Slovenija Več vem, bolje jem nutricionistka Lana Trampuš.

Na portalu Prehrana.si med osnove zdravih prehranskih navad prištevajo:

• redne obroke, saj jasna struktura pomaga vzpostaviti ritem dneva,
• raznolikost, saj tako otrok dobi vsa potrebna hranila za rast in razvoj ter spoznava nove okuse, in
• zmernost, pri kateri količino hrane prilagajamo otrokovim potrebam ter ga spodbujamo, da prepoznava občutek lakote in sitosti.

Ob tem pa poudarjajo, da zdrave prehranske navade otroka niso povezane le z izbiro živil, temveč tudi s tem, kakšen odnos ima otrok do hrane in prehranjevanja.

Naj bo hrana prijeten del vsakdana

Zdrav odnos do hrane pomeni predvsem to, da hrana ni vir stalnega pritiska, kaznovanja ali nagrajevanja, temveč normalen in prijeten del vsakdanjega življenja. Pri tem so ključni:

• prilagodljivost, torej sproščen odnos brez togih pravil in pretiranega omejevanja,
• druženje, saj so skupni obroki priložnost za pogovor, povezovanje in učenje, ter
• užitek, saj je hrana tudi vir zadovoljstva, otrok pa lahko spoznava različne okuse in v njih uživa brez občutka krivde.

Na odnos do hrane lahko vplivajo tudi sporočila, ki jih otrok posluša doma. Če na primer pogosto sliši “Če boš priden, dobiš sladico” ali pa “Ne greš od mize, dokler krožnik ne bo prazen” se lahko nauči, da je hrana nagrada ali da mora pojesti vse, tudi ko je sit. To pa lahko vpliva na otrokov odnos do hrane tudi kasneje v življenju.

• Več o tem preberite v prispevku: Težko odložite vilico, dokler krožnik ni prazen? To je lahko razlog!

Izbirčnost je del odraščanja

Izbirčnost je pri otrocih precej pogosta in največkrat ni razlog za skrb. Lana Trampuš pojasnjuje, da je zadržanost do nepoznanih živil oziroma neofobija še posebej pogosta med drugim in petim letom:

“V tem obdobju se rast otroka nekoliko upočasni, zato se lahko zmanjša tudi apetit, otrok pa hkrati razvija vedno večjo potrebo po uveljavljanju lastne volje in želja. Zavračanje hrane je zato lahko normalen del razvoja.”

Opozarja, da starši pogosto prehitro obupajo, ko otrok novo živilo nekajkrat zavrne. V resnici lahko otrok novo živilo sprva zavrača le, ker mu okus, vonj ali tekstura še niso poznani, zato je pomembno, da mu živilo ponudijo večkrat.

Pri novih okusih brez pritiska

Otrok naj bi imel tekom dneva 3 do 5 rednih in uravnoteženih obrokov. Približno 80 % otrokove prehrane naj bi predstavljala raznolika in hranilno bogata živila, kot so zelenjava in sadje, polnovredna žita, kakovostni viri beljakovin ter zdrave maščobe. Preostalih 20 % pa lahko predstavljajo manj hranljiva živila, ki jih otrok uživa predvsem zaradi okusa.

Ob tem je pomembno, da otrok postopoma spoznava nova živila in njegov jedilnik ne temelji le na nekaj priljubljenih jedeh. Trampuševa svetuje naslednje:

• Nova živila naj otrok spoznava postopoma – naj jih najprej vidi, povoha, se jih dotakne ali le poskusi.
• Otroka vključite v nakupovanje in pripravo hrane. Jedi lahko občasno skupaj pripravite v zabavnih oblikah, na primer kot živali ali obraze.
• Novo živilo ponudite večkrat in brez pritiska. Otroci potrebujejo čas, da se navadijo na novo jed, pri čemer lahko 8 do 10 ponovnih izpostavitev poveča verjetnost, da bodo živilo sprejeli.
• Novo živilo ponudite ob hrani, ki jo ima otrok rad. Tako bo na krožniku vedno tudi nekaj poznanega, ob čemer lahko postopoma spoznava nove okuse.
• Poskrbite za prijetno vzdušje pri skupnih obrokih. Obroki naj bodo čas za druženje, pogovor in uživanje v hrani, po možnosti brez zaslonov.
• Otroka ne silite, da mora pojesti določeno živilo.
• Izogibajte se nagrajevanju s sladico in drugim pritiskom pri hranjenju.

Starši so zgled

Starši ne morejo določati, katera živila bodo otroku všeč in koliko bo pojedel, lahko pa ustvarijo okolje, v katerem sta uravnotežena prehrana in sproščen odnos do hrane nekaj običajnega.

Trampuševa priporoča odziven način hranjenja, pri katerem starši poskrbijo kaj, kdaj in kje bo otrok jedel, otrok pa sam uravnava, koliko bo pojedel, glede na občutek lakote in sitosti. S tem otrok postopoma razvija zaupanje v občutke lakote in sitosti ter postaja vse bolj samostojen pri hranjenju.

Strokovnjakinja ob tem poudarja tudi pomen zgleda staršev. Otroci se namreč zdravih navad najprej učijo skozi vedenje, ki ga opazujejo doma.

Kdaj je čas za posvet z zdravnikom?

Izbirčnost je pogosto normalen del otrokovega razvoja, vendar je pomembno prepoznati znake, ki lahko kažejo na senzorične ali zdravstvene težave. Pogovor s pediatrom je smiseln, če:

• otrok sprejema zelo majhen nabor živil,
• neustrezno raste,
• ima težave z žvečenjem,
• ima težave s požiranjem,
• ob hranjenju čuti bolečine,
• prehranjevanje izrazito obremenjuje vsakodnevno življenje družine.

Viri:

• Kako pri otroku spodbujati zdrav odnos do hrane? Spar, dostopno na: https://www.spar.si/promocije-in-projekti/aktualni-projekti/vec-vem-bolje-jem/aktualno/kako-pri-otroku-spodbujati-zdrav-odnos-do-hrane. Zadnji dostop: september 2026.
• Kako otroku pomagati razviti zdrav odnos do hrane? Prehrana.si, dostopno na: https://www.prehrana.si/clanek/928-kako-otroku-pomagati-razviti-zdrav-odnos-do-hrane. Zadnji dostop: september 2026.