Zaskrbljenost – nihanje tlaka
Pozdrav,
odkar sem pred časom dobil diagnozo koncentrična miokardna hipertrofija in oscilatorna hipertenzija sem zelo zaskrbljen zaradi tlaka in si tako tlak merim zelo pogosto (večkrat dnevno). Sicer je hipertrofija nekoliko nad mejo, ostale meritve so OK in po mnenju zdravnikov je ta sprememba posledica delovanja tlaka. Jemljem tablete za tlak (Prexanil).
Sam si predstavljam, da je to stanje zelo slabo in sem nenehno v skrbeh ter razmišljam o svojem krvnem tlaku in kako negativno deluje na srce. Meritve doma pokažejo vrednosti v povprečju med 120-135/75-85, v službi dopoldan občasno morda nekoliko več, včasih tudi okoli 140/85-90; uporabljam zanesljive merilnike tlaka, pulz v povprečju med 50-60. Nazadnje, ko sem bil na kardiološkem pregledu mi je kardiolog izmeril tlak 180/110, pa ne vem od kod takšen tlak, saj ko sem šel od doma na pregled sem imel 135/80 in ko sem prišel domov je bil 137/84. Očitno razni dogodki okoli mene zelo vplivajo na gibanje tlaka skozi dan. V mirovanju oz. ko je tišina (npr. pred spanjem) zelo pogosto slišim nekakšno rahko šumenje oz. nekak tanek zvok v glavi, večjih glavobolov sicer nimam. Sedaj po tako velikem izmerjenem tlaku pri zdravniku, si celo predstavljam, da tlak, ki si ga izmerim doma morda niti ni pravilen in strah se samo stopnjuje. Najbolj me je strah, ker v vsakem trenutku ne vem kakšen imam tlak in kaj v tistem trenutku povzroča na srcu. V bistvu neke vrste začaran krog, ki je privedel do zelo pogostega merjenja tlaka in potrjevanja samemu sebi, da je v trenutku, ko vidim dobro merite vse v redu. Vendar na ta način zelo težko funkcioniram, občutek imam, da sem padel v neko fobijo nenehnega merjenja in preverjanja tlaka, ker me je strah posledic tlaka, še posebej zaradi začetnih sprememb na srcu. Dogaja se mi tudi, da ko sem v družbi, npr. v pogovoru, da imam v podzavesti vedno misel o tlaku in srcu in kaj se v tistem trenutku z njima dogaja, začne se mi pojavljat občutek vrtoglavice oz. zelu čudnega stanja v glavi. Misli mi lahko zelo hitro begajo iz enega problema na drugi, vedno pridem do najslabše situacije (hipertrofija?, infarkt, popuščanje srca …), sebe vidim kako ležim v postelji zaradi slabega srca … Kot sem že rekel je to neke vrste začaran krog iz katerega se ne znam izvleči. Sem tudi v situaciji, da se pripravljam, da bi začel z gradnjo hiše, a me ti strahovi z diagnozo na srcu in tlakom strašijo, da srce ne bo “zdržalo” še dolgo.
Upam, da sem vam dovolj nazorno in razumljivo opisal svojo težavo s katero se ubadam. Sicer se ukvarjam kar precej z rekreacijo, toda tudi med rekreacijo so se mi začele že pojavljati te misli o tlaku in srcu, ki jih prej sploh ni bilo. Vse se je v bistvu začelo z diagnozo koncentrična miokardna hipertrofija, pa čeprav nekje začetna, mi je to nekako “spodrezalo noge”, da normalno ne funkcioniram kot prej.
Prosil bi vas za vaše mnenje kaj lahko sam storim oz. kako si naj pomagam, da se izvlečem iz te godlje, da ne bom več konstantno samo razmišljam o tem problemu. Je morda možno, da se hipertrofija z leti tudi zmanjša ali ohrani na tej vrednosti, saj bi vse naredil za kaj takega. Bi mi morda pomagale dodatne ali druge tablete za tlak (katere), da ne bi več tako osciliral v določenih stanjih.
Kardiolog, potem ko mi je naredil UZ mi je celo dejal, da naj kar začnem z gradnjo čimprej, saj bom na ta način razmišljam o čem drugem in ne o boleznih, tlaku in srcu. Morda pa to res ni daleč od resnice, samo kako v to prepričati samega sebe.
Hvala in lep pozdrav.
Ugotavljam, da vas stanje vašega srca zelo (neupravičeno?) skrbi. Verjetno ste bolnik s povšanim krvnim tlakom zaradi družinske obremenitve (starši? stari starši?). Nimam podatkov o drugih dejavnikih (premalo gibanja, nezdrava( preveč mastna? preveč slana?) prehrana, debelost, kajenje, itd.).
Ni redek primer, da ima bolnik “hipertonik” visoke vrednosti tlaka pri zdravniku in malo pred ali po tem (v domačih pogojih) mnogo nižje ali normalne vrednosti tlaka. Če dvomite o pravilnem delovanju vašega merilca, odnesite ga v servisno delavnico, da ga kontrolirajo.
Prav tako ni malo primerov bolnikov, ki imajo pri prvi meritvi kar visoke vrednosti tlaka, tudi v domačem okolju in mnogo nižje vrednosti pri naslednjih dveh meritvah, vsakič opravljenih po nekajminutnem presledku.
Morda ne bo odveč, če po potrebi vzamete pomirjevalno tableto (morda pred spanjem)
Hvala za odgovor. V družini imata oče in mama visok tlak (se zdravita), s holesterolom nimam težav (skupni 4,45), teža 88 kg, višina 189 cm, kadim ne, slanim stvarem se izogibam, precej zdrava prehrana. Rekreacije kar precej (štirikrat tedensko).
Skrbi zaradi srca izhajajo iz sledečega UZ:
Parastelno 2D aorta čez zaklopko 3.3, LA 4.4 cm, RVDD 3.8, IVS 1.3 do 1.4 cm, LVDD 5.1 cm, aplikalno LA 4.6 x 4.1, RA 4.2, LVDD 4.7 cm. Globalno sistolična funkcija je ohranjena, EF čez 60%, brez segmentnih motenj krčenja.
Mitralna zaklopka morfološko in funkcijsko primerna.
Anterogradni pretoki: Eval 0.7, A val 0.8 m/sec. Zaklopka je kompententna.
Aortna zaklopka trilistna, maksimalna anterogradna hitrost 1.1 m/sec in je kompetentna.
Desnostranska hemodinamika in perikard b.p.
Mnenje: Koncentriča hipertrofija sten LP, Glede na konstitucijo predvora nista pomembno dilatirana tako, da zaenkrat ne gre za hipertonično srce. Ob hipertrofiji se nakazuje blago motena relaksacija LV, na valvulah pa ni HD pomembne patologije.
Kaj pravite je skrb upravičena in kako hudo je?
Mislim, da je zaskrbljenost za stanje srca povsem odveč. Dimenzje srčnih votlin so v normalnih mejah, prav tako hemodinamika. Vrednost EF čez 60% kaže na zelo dobro funkcijo srca (preiskovanca, ki je v zelo dobri telesni kondiciji). Nakazana hipertrofija levega prekata in motena relaksacija levega prekata dopuščata misliti na blago obliko povišanega krvnega tlaka
Hvala za vaš pomirjajoč odgovor. Najbolj me skrbi, ko grem primerjat rezultate UZ in vidim različne številke, ki mi vzbujajo strah, kako so enkrat take meritve, nato pa čez nekaj časa pri drugem UZ (drug kardiolog) nekoliko drugačne meritve z drugačnim rezultatom, pa sem vmes res skrbel za tlak. Verjetno je tukaj odvisno od človeka, ki dela UZ in od kvalitete naprave s katero meri.
Najbolj me skrbi sicer to nihanje tlaka v različnih situacijah. Bi bilo smiselno morda terapijo prilagoditi s še kakšnim dalj delujočim zdravilom in katerega bi vi priporočili. Sedaj imam Prexanil – 8 mg in verjetno to ne zadošča, še posebej v primerih psihičnih obremenitev. Dodoatno zdravilo mi naj ne bi še dodatn nižalo srčne frekvence, saj je ta sedaj med 50–60, včasih celo manj. Katera kombinacija zdravil je po vaše najboljša v takem primeru?
Pa še nekaj. Na kakšen rok posamezne visoke vrednosti (npr. 180/110 kot sem imel v ambulanti) negativno vplivajo na srce. Govorimo tu o večjih negativnih učinkih, ki se pokažejo v dnevih, tednih, mesecih ali na daljši rok v letih? Za vsako, ko vidim kakšno višjo vrednost tlaka od 140/90 me skrbi namreč, da mi takšne posamezne visoke vrednosti hitro slabšajo situacijo in pešajo srce …
Verjetno vam je znano, da se pri vseh ljudeh krvni tlak v teku dneva spreminja zaradi fizioloških vplivov (presnova, hormonsko delovanje). Najvišji, pri večini ljudi, je v dopoldanskem času in najnižji sredi noči. Na višino tlaka dodatno vplivajo različne obremenitve (telelesne obremenitve pri delu in športni dejavnosti, duševne obremenitve pri gledanju TV, pri študiju, branju, itd.). Take (kratkotrajne) nimajo posebno kvarnega učinka, so pa, izjemoma, lahko škodljive če so izredno visoke in je že prisotna napredovala ateroskleroza srčnih ali možganskih žil. Mislim, da take nevarnosti pri vas ni.
Pri zdravljenju visokega krvnega tlaka je včasih težko ugotoviti najbolj ustrezne odmerke zdravil. Zelo je pomemben rezultat merjenj tlaka v mirnih pogojih doma, ko se bolniku nikamor ne mudi. Pri meritvah je najbolj “konsistenten z realnim stanjem” rezultat tretje meritve, če bolnik opravi meritve z vmesnimi pavzami nekaj minut.
Težko je svetovati najbolj primerno obliko medikamentnega zdravljenja. Vsi sedanji preparati so pripravljeni za 24-urno delovanje. Najmočnejši je vpliv nekaj ur po zaužitju Pri večini bolnikov zadostuje, da vzamenjo zdravilo samo en krat na dan. Prednost imajo zdravila, ki vsebujejo dve snovi (antihipertenziv in diuretik). Lahko še vprašate.
Ker kar precej tečem sem samoiniciativno šel na obremenitveni test na tekočem traku, da vidim kakšne max. vrednosti tlaka dosežem med obremenitvijo, še posebej ker bi se rad udeležil maratona v LJ (23. 10) – na 21 km. Treniram namreč že skoraj osem mesecev. Rezultat je bil takšen:
Protokol: Bruce: V stopenj
Predvidena maks. fr. srca : 183, predvidena submaks. (U/min): 156
Dosežena maks. fr. srca: 176, kar je 96% predvidene maksimalne
Predvidena maks. obremenitev (MET):12, predvidena submaks. (MET): 9
Dosežena obremenitev (met): 17,3 doSEŽEN DVOJNI PRODUKT: 36.900
EKG v mirovanju: sinusni ritem, fr. 70/min., normalna srčna os, nakazani znaki zgornje repolarizacije prekatov.
EKG med obremenitvijo: sinusni z redkimi posameznimi VES (skupno 3 -ena med obremenitvijo in dve v fazi počitka), brez ishemičnih sprememb ST spojnice.
Arterijski tlak (mmHg): v mirovanju 166/110 mmHg, maksimalni:216/100 mmHg, tri minute po obremenitvi: 125/66 mmHg.
Vzrok prekinitve testa: bolečine v mišicah nog.
Gospod je zmogel obremnitev 17,3 MET (presežena predvidena max. obremenitev). Ob tem ni imel bolečin v prsih, v EKG ni bilo zaznanih znakov za ishemijo srčne mišice. Med obremenitvijo zabeležena eo posamezno VES, še dve posamezni v fazi počitka, pomembnejših motenj srčnega ritma pa ni bilo. Krvni tlak je bil pred obremenitvijo povišan (160/110 mmHg – bil sem zelo razburjen/vznemirjen zaradi testiranja oz. kako bo šlo), do III stopnje obremenitve je nato dokaj hitro rasel do 216/100 mmHg, nato pa stagniral do konca obremenitve. Tri minute po obremenitvi je tlak bil 125/66 mmHg. Porastr srčne frekvence med obremenitvijo je bil primeren. Dosežen dvojni produkt je bil 36.900. Izvid spirometrije je nadvovprečen. Glede na opravljeno obremenitev se gospod uvršča v I. funkcionalni razred, kondicijsko stanje je zelo dobro.
Na osnovi tega testa sem dobil mmenje, da se lahko udeležim maratona glede na hipertrofijo srčne mišice, ki je izrazitejša, kot bi jo pričakovali pri tekaču, pa je potrebno prilagoditi antihipertenzivno terapijo tako, da bo krvni tlak v mirovanju okrog 120/70 mmHg.
Torej potemtakem, če sem opravil tak test in UZ srca, holesterol urejen (4,45 skupni) ne moremo govoriti o napredovali aterosklerozi srčnih ali možganskih žil ali pač to ni merodajno in bi bilo potrebno narediti še kakšno drugo preiskavo?
Zanimivo je tudi to, da imam v mirovanju (že zelo dolgo časa – več let) oz. ko je bolj tiho (še posebej pred spanjem) vedno prisoten rahel šum nekje v glavi, včasih se pojavi kot pisk in nato izgine. Izmerim si tlak in je normalen. Je to lahko kašen znak ateroskleroze oz. morda celo stranski učinek tablet?
Glede na rezultate temeljitih preiskav ni zadržkov, da se udeležite maratonskega teka. Mislim,da je sedanja terapija hipertenzije razmeroma blaga in, da jo bo potrebno malo povečati (kot že sporočeno).
Včeraj sem bil pri zdravnici in mi je dala nove tablete sicer iz istega ranga. Sedaj bom jemal Bioprexanil 10 mg in videl kako se odziva tlak. Te tablete naj bi bile nadgradnja Prexanila in naj bi imele boljše učinke in daljšo dobo delovanja.
Sicer pa me zanima ali bi morda lahko namesto teh jemal Cozzar ?
V zadnjih letih se je seznam zdravil s katerimi zdravimo visok krvni tlak zelo povečal. Po kemijskem sestavu imamo sedaj pet različnih skupin zdravil. Cozaar je v skupini “sartanov” , Bioprexanil v skupini zaviralcev encima “konvertaze”. V enakovrednih odmerkih je delovanje obeh zdravil primerljivo, obstajajo le individualne razlike, včasih iz nerazložljivih razlogov.
Pozdravljeni
Imam vprašanje glede glogove čaja. Na škatli čaja namreč piše, da se je potrebno posvetovati z zdravnikom, če jemljete katero od zdravil, ki delujejo na srce in ožilje. Ker jaz jemljem Biprexanil za krvni tlak me zanima ali lahko uporabljam ta čaj?
V lekarni kjer sem kupil ta čaj sem našel revijo, ki govori o anksioznosti. Ko sem prebral kakšni so vse simptomi anksioznosti in kake vrste anksioznosti oz. tesnobe obstajajo, sem prišel do zaključka, da bi lahko to bila diagnoza za moje težave, saj se marsikaj tudi meni pojavlja, kot je npr. večkrat dnevno pojavljanje različnih čudnih misli, skrbi, ponavljanje raznih dejanj (npr. zelo pogosto merjenje tlaka – tudi več kot desetkrat na dan), nenehna skrb, če sem kaj bolan ali da me bo izdalo srce itd., občutek vrtoglavice ali omotičnosti, prisoten šum v glavi …
Zanima me torej ali je lahko ta motnja tudi eden od možnih razlogov za visok tlak oz., če anksioznost tudi povzroča visok krvni tlak?
Kajti, če bi se dalo rešiti teh simptomov oz. anksioznosti bi lahko to ugodno vplivalo na krvni tlak ali ne. Kaj pravite, razmišljam prav.
So morda kakšna zdravila za krvni tlak, ki vsebujejo tudi zdravila za anksioznost oz. tesnobo?
Anksioznost lahko povzroča blage poraste krvnega tlaka. Morda gre pri vas za blago obliko hipertenzije (visokega krvnega tlaka), ki ga še malo zviša anksioznost. Priporočam vam, da si nekaj krat izmerite tlak vedno v istih pogojih (sede, v mirovanju, 2 – 3 meritve v nekajminutnih presledkih, najrajši, ko se vam ne mudi, ko še niste zaužili nobene hrane, niti kave in niste kadili, z manšeto v višini srca …) in greste z izvidi k izbranemu zdravniku. Morda se bo pokazalo, da sploh vam ni treba jemati nobenega zdravila za znižanje tlaka in ga boste znižali s samim zdravim načinom življenja (mnogo gibanja v naravi). Lahko vam že vaš zdravnik predpiuše zdravilo za blaženje težav zaradi anksioznosti
Pozdravljeni
V nedeljo sem na 16. Lljubljanskem maratonu uspešno odtekel svoj prvi mali maraton (21 km). Dosegel oz. celo nekoliko presegel sem svoja pričakovanja glede časa. Med tekom sem se počutil v redu, bi bilo posebne krize. Zanimivo je predvsem to in zaradi tega vam tudi pišem, da sem imel precej visok srčni utrip, večji kot ga imam doma ko treniram. Ko treniram grem s pulzom v povrprečju do okoli 150, včasih nekoli več, zelo poredko pa čez 160.
Vse se pa je začelo, ko se je začel približevati čas štarta (zadnjih 15 minut), ko mi je utrip zrasel tudi do okoli 145. Verjetno je v tem trenutku tudi tlak bil visok. Sicer sem se prej ogreval toda takrat je bil utrip okoli 115-125. To pripisujem predvsem adrenalinu, ki je na štartu, pričakovanju, spoštovanju do proge, glabi, ki še dodoatno dvigne adrenalin in množici ljudi, ki vsa nestrpno čaka štart. Saj verjetno se vsi ubadajo z istim in imajo pulz povišan ali visok. Takoj po štartu pa se vse začne, pulz začne naraščati tam okoli 160 in potem celo progo se giblje med 165-170. Na koncu je bilo povprečje 167, brez posebnih težav. Glede na moja leta je moj max. 183.
Sedaj pa me zanima glede na moje izvide UZ srca (glejte zgornji opis iz 10.10.2011), kjer je nakazana hipertrofija levega prekata (verjetno tudi zaradi nekoliko povišanega tlaka) ter rezultate obremenitvenega testiranja (dopis iz 12.10.2011), kjer sem dosegel maks. fr. srca: 176, kar je 96% predvidene maksimalne ter dosegel obremenitev 17,3 MET ali so te vrednosti pulza, ki sem jih dosegel na teku še OK ali bi moral teči z nižjim pulzom? Pri obremenitvem testiranju sem namreč dosegel 176 utripov, pa ni bilo težav. Sam imam cilj, da če bi bilo možno, da bi naslednjič čas še nekoliko izboljšal, kar pa pomeni rahlo prilagoditi trening, seveda vse v mejah rekreacije in ne posebne tekmovalnosti.
Ugotavljam, da ste poslali več dopisov, vedno v skrbeh zaradi višine tlaka in oblike (velikosti) srca. Mislim, da je skrb (bojazen) prehuda. Pri bolnikih, pri katerih ugotavljamo visok krvni tlak (hipertenzijo) težko uspemo tako zdraviti bolezen, da se ne bi ponavljali skoki tlaka in, da bi bilo stanje vedno zadovoljivo. Mislim, da ste v terapevtskih posegih zelo skrbni in dosledni. Telesna kondicija je zadovoljiva in lahko nadaljujete sedanji življenjski slog.
Pozdravljeni
Od 10.10 2011 sem vam poslal kar nekaj dopisov z svojimi težavami na katere ste mi vse lepo odgovorili. Dopisi so se nanašali na zdravljenje in bojazni zaradi visokega krvnega tlaka in straha zaradi UZ srca (nakazana hipertrofija levega prekata). Vmes sem tudi uspešno opravil obremenitveno testiranje in se na koncu v oktobru udeležil LJ pol maratona, ki sem ga tudi uspešno pretekel.
Sedaj pa sem na eni spletni strani, ki se ukvarja s tekom našel članek enega ameriškega zdravnika, ki priproča pred tekmo mali aspirin kot zaščito pred srčnim infarktom. Sicer se jaz ne ukvarjam s tekom, da bi resno tekmoval, temveč je to zame le dobra rekreacija, kjer gledam le to, da imam zase soliden čas in da pri tem pazim na srčni utrip kolikor se le da. Star sem 37 let.
Zdaj me zanima, glede na moje težave oz. zdravljenje visokega krvnega tlaka (Bioprexanil 10 mg, Lercapress 10 mg) ter nakazano hipertrofijo levega prekata ali je smiselno in potrebno, da bi pred vsakim tekom vzel majhno tabletko aspirina kot preventivo?
Lep pozdrav,
Povezana na spletno stran s člankom:
http://www.tekac.si/novice/6446/aspirin_za_zascito_pred_srcnim_infarktom.html
Gle na vašo mladost in na skrbno zdravljenje visokega krvnega tlaka n pričakujem posebne koristi od tabletke aspirina pred pričetkom obremenitve. Aspirin je sredstvo zaščitno proti nastanku in napredovanju aterosklerotičnih sprememb v arterijah. Zdravniki ne predpisujejo aspirina kot sredstvo, ki bi imelo zaščitni učinek za takojšnje delovanje.
Pozdravljeni,
lani sem vam večkrat pisal glede svojih težav oz. zaskrbljenosti zaradi krvnega tlaka, UZ srca.
Tako sem lani naredil več UZ srca (preventivno – samoiniciativno, dopis v forumu iz 10.10.2011), kjer se je videla nakazana hipertrofija levega prekata (verjetno tudi zaradi nekoliko povišanega tlaka) ter tudi tri obremenilna testiranja (dopis iz 12.10.2011 v forumu), kjer ni bilo videti težav na EKG (max. porast tlaka do 210/110 med obremenitvijo), dobil sem tudi dovoljenje kardiologa, da se lahko udeležim polmaratona v LJ (21 km), ki sem ga v oktobru tudi uspešno opravil. Imel sem tudi 24 urno merjenje EKG in je tudi bilo OK, holesterol pa je tudi znotaj normale. Krvni tlak zdravim sedaj s BIOPREXANILOM (10 mg) in po potrebi Lercapressom, in je tlak sedaj kar precej dober oz. urejen, so morda kakšne nihanja, toda ker si ga kar redno merim, večjih daljših višjih odstopanj ne zasledim.
S tekom (rekreativno) se še kar ukvarjam, toda zadnje čase se je v meni zopet naselil nekakšen stran povezan s infarkti, ki jih doživljajo športniki. Zadnje čase je bilo moč po medijih zaslediti, da je kar nekaj športnikov po svetu, različne starosti doživelo infarkt in se sedaj sprašujem ali je potem sploh smiselno se ukvarjati s športom, če pa se tudi treniranim ljudem dogajajo takšne stvari.
Svojo zaskrbljenost povezujem predvsem s tem, da če se treniranemu športniku, ki je verjetno tudi medicinsko dovolj dobro pregledan zgodi kaj takega, se meni, ki se zdravim in jemljem zdravila za krvni tlak in imam nakazano hipertofijo levega prekata, lahko med tekom ali kolesarjenjem tudi zgodi kaj takega. Po drugi strani pa se ne bi rad prenehal rekreaktivno ukvarjati s športom še posebaj s tekom. Zgodi se mi namreč, da ko preberem kakšno takšno novico o športniku s infarktom, da me kar nekako stisne pri srcu in se vprašam kaj pa sedaj, bom sam še tekel. Kajti potem kakršnokoli bolečino ali špikanje v svojih prsih takoj povežem z dejstvom, sedaj pa se bo nekaj zgodilo tudi pri meni. In moram priznati, da na ta način sploh ni prijetno funkcionirati, ko se nenehno pojavljajo črne misli.
Kaj pravite na vse to in kaj mi lahko svetujete, da preneham negativno razmišljati. Bi moram opraviti zopet kakšen preventivni pregled, da preženem te misli in dvome.
Lep pozdrav.
Mislim, da imate zdrave žile srca (starost? vrednost holesterola v krvi? vrednosti krvnega tlaka ob sedanji terapiji v zadovoljivih mejah) in, da je vaša zaskrbljenost brez podlage.
Novinarji morajo skrbeti, da svojim urednikom poročajo o dogodkih, ki so “odmevni” in “srčnožilni” zapleti pri športnikih sodijo v ta kontekst. Zato ni redkost, da vidimo take zaplete v člankih z naslovi z velikimi črkami. Statistično je dokazano,da rekreativna športna dejavnost koristi za ohranitev, ali celo za zboljšanje zdravja srčnih žil, ki so glavni dejavnik, ki je lahko ogrožen. Nekoliko povečano srce pri športo aktivnih mladih ljudeh (športno srce) je iziološka freakcija na obremenitve. Srečno.