Pozdravljeni.
Pogristi sem morala kar nekaj nohtov in prebrati številne odprte teme na forumu, še iz davnega leta 2006, da sem prišla do sklepa, da opišem svoje stališče tudi sama. To delam (pišem o sebi nekam na internet) prvič in prekleto težko se spravljam k temu. Sem mlado dekle, v srednjih 20-ih. S fantom sva skupaj 5 let in hvaležna sem za vsako uro, ki mi jo je dal. Skupaj ne živiva, ker zaradi določenih razlogov to še ni mogoče, načrtujeva pa skupno življenje, družino, poroko … praktično vse, kar paše k ‘tradicionalni zvezi’. Fant me ljubi z vsem srcem, mi je zvest in vem, da druge kot mene ne želi. Prav tako ga ljubim jaz, želim si vsega tega z njim, vendar je po nekje 2-eh, 3-eh letih zveze prišlo do ohlajanja. (zaradi njegovih obveznosti je časa za naju vse manj, stvari, ki prej niso imele pomena ga zdaj zanj imajo, zame pa še vedno ne, njegovi cilji se spreminjajo, jaz pa se jim prilagajam in sledim toku, ki me vleče vase)… Ko sva skupaj je popolno, paševa skupaj, ljubiva se, uživava v družbi drug drugega, se znava nasmejati, seks je odličen, ujameva se z družinami, imava vse kar potrebujeva. Jaz imam vse kar potrebujem. Problem je le, da je tega časa zelo malo. Da imam ta ‘vse kar potrebujem’ zelo malokrat. In ko tega časa nimam, sanjarim. On ve kako mi manjka in trudi se, res se. Ves ta trud zelo spoštujem, tako kot njega in njegov trud za prihodnost. Nikoli ga nisem prevarala. Varanje mi ni toliko odraz neljubezni kot nespoštovanja. In človeka, ki sem mu dala 5 let svojega življenja, ki je dal teh 5 let meni, iskreno spoštujem. Vendar sem v vsej tej osamljenosti spoznala človeka, ki mi daje tisto kar mi manjka. Nič fizičnega, samo na spletni – dopisovalni- ravni. Šla sva na nekaj kav, nič fizičnega. Kuje me v zvezde, močno ga privlačim, kot tudi on privlači mene in vse skupaj je iluzijsko dobro (Vem, da bom slej kot prej odkrivala napake, začetna zatreskanost v ideal bo splahnela …) In ko tako čivkam ‘nič fizičnega’ podajam svoj strah, svojo razočaranje nad seboj, saj čustveno varam. Če bi to počel on (pa čeprav prikrito) in bi to nekako izvedela, bi me sesipalo v prav, vem da njega prav tako. Sama pa ne morem stran od tega. Vleče me k temu dopisovalcu, vleče kot magnet. Od mene je starejši 5 let, v zvezi, ki pa ga ne osrečuje (seksualno; s tem v moji zvezi ni težav) in oba veva, da sva ‘se našla’, ker nekaj v tem trenutku ‘ne štima’. Sedaj se že dolgo nisva videla, vendar si pogosto piševa in v vsem tem pisanju je ogromna količina hrepenenja. Ko sem s fantom lahko vse to odmislim, ko sem sama pogrešam to. Vem, pogrešam začetno pozornost, ki jo dobiš v zvezi, pogrešam zaljubljenost, pogrešam … njega. Ta dopisovalec je kot najboljši obliž za razpoke, ki so nastale na meni. Veže me skupaj, daje mi občutek živosti (ko sem sama) in potrebujem ga bolj, kot bi si želela. Moj fant je edina zveza, ki sem jo kdaj imela. Nimam izkušenj, nimam znanja o čustvih, nimam pojma kaj se z menoj dogaja in kaj se bo zgodilo. Fant ve, da sem trenutno zmedena, da se bojim za najino zvezo, za dopisovalca mu ne morem povedati. Na dveh stolih ne želim sedeti, vem da lahko zadevo ohranim na ravni dopisovanja, vendar tudi to ni fer, do mojega fanta, do njegove punce.
Ne iščem rešitve, ker vem, da mi je ne more nihče podati, kot da jo najdem sama.
Z veseljem pa bi o tem spregovorila s kom, ki je v življenju že doživel kaj s čimer mi lahko, no ja, svetuje. Vest me peče, grize in ubija, zdi se mi in vem, da počnem nekaj nedobrega za fanta, zvezo, a zdi se mi, da počnem nekaj dobrega zase. Dopisovalec je rekel, da v kolikor bo šlo predaleč, v kolikor želim, da se umakne ..bo to tudi naredil. Ampak jaz nočem, da se umakne. Hočem se počutiti živo. Hkrati pa ne želim izgubiti vsega kar imam na dlani – prihodnosti s fantom, preteklosti, ki sva jo ustvarila. Ja, kot rečeno, zavedam se, da na dveh stolih ne morem sedeti in tudi nimam namena. Situacija se morda komu ne bo zdela vredna odpiranja nove teme, vendar se v meni tlačijo čustva in občutki, ki jih ne morem več držati le zase saj bom eksplodirala. Resnica je, da se tako živo nisem počutila že nekaj let in da odkar si dopisujem s tem moškim, sem tudi v zvezi srečnejša. To pa ne gre, ne podpiram varanja pa čeprav vem, da čustveno že zelo varam, fizično pa bi me prav tako lahko zaneslo, česar si ne bi nikoli odpustila.

Mladič

Si še mlada malo se moraš še učiti na svojih napakah.Z enim stavkom sem vse povedal.

Za takšne stvari so zelo ohlapna merila. Enim je čisto normalno, da se kljub partnerski zvezi pogovarjajo z drugimi preko spleta, ti imaš zaradi tega slabo vest. Ampak dokler ne greš preko meje, da se spustiš tudi fizično v zvezo s tem dopisovalcem, si ne smeš tako silno očitat. Ta stvar je le pokazatelj, da ti v zvezi nekaj manjka, želiš spet čutiti adrenalin, vznesenost, ki pa vemo, da mine po nekem obdobju. Torej ne dajaj na kocko trdno zvezo, ki jo že imaš za nekaj, kar bo čez leta isto ali še slabše. Če pa malo sanjaš in koprniš ni to smrtni greh, ogromno ljudi ima prijateljske kontakte z drugimi, čeprav so v zvezah. Ohrani to kot malo skrivnost in prekini stike, če se stvari spustijo predaleč.

Samo tako ti bom povedal.. Ko spustiš nekoga tretjega v zvezo jo s tem uničiš.. Sploh ker se sedaj opiraš na tega in ga kuješ v zvezde.. Pa imaš razlog? Kakorkoli obrneš, zaviješ v celofan in opravičiš njegova dopisovanja je to varanje in neiskrenost.. Tako tvoja kot njegova..Da ti pa lahko daje komplimente ves čas ki te dvigujejo in polnijo.. To pa res ni problem ko si željna tega.. Iz izkušenj? Ko se vse podre zaradi tega vse je kaos.. Verjemi.. Nikoli se ne izteče dobro.. In prevarant ponavadi ostane prevarant.. In stvari se ponavadi razkrijejo.. Tako to je..

Sem bil v podobni situaciji, le da na strani tvojega fanta. Kar bi ti jaz svetoval je sledeče, in sicer čim prej ga pusti. Če te že zdaj grize, in se počutiš živo, ko se dopisuješ z drugim, te bo to kasneje še bolj žrlo, in prej ko slej ga boš prevarala. Iskreno povedano ni fer. Pri moji bivši se je to dopisovanje začelo po 4-ih letih.Vleklo se je še nadaljnih 5 let. Na vsake toliko časa se je dopisovala z nekom, in hodila na kavice, dokler nisem izvedel. Nato pavza nekaj mescev in opet en novi tip. Tako se je vleklo 5 let. Pustil jo nisem, ker sem jo ljubil, in imam načelo, da nikoli nič ne bom rušil, če se poruši, bom na novo zgradil. In povem ti, zelo sem trpel. Zdaj sem vesel, da me je pustila ona. Pozabil sem besede ki jih je rekla, pozabil sem celo dejanja ki jih je storila vendar nikoli ne bom pozabil občutke ki mi jih je povzročila. Srečo z tvojim trenutnim fantom si zapravila, ker občutke nikoli ne bo pozabil, katere bo čutil ko izve. Po mojem mora v pravi zvezi biti partner hkrati ljubezen, in najboljši prijatelj, in take stvari se najboljšemu prijatelju povejo že na začetku. Moje mnenje je, da je spoštovanje nekaj čisto drugega, ker če nekoga iskreno spoštuješ, potem narediš vse, da te osebe ne prizadeneš. Hote ali nehote.

Hočem samo povedati, da boš povzročila prevelike rane sedanjemu fantu. Oziroma si že, samo on še tega neve. Če bi ga redno prevarala, bi te verjetno pustil, tako pa se te bo še oklepal, kot sem jaz storil.

Ko berem te vrstice te popolnoma razumem. Prav v podobni, če ne skoraj isti situaciji sem jaz. Tudi jaz hrepenim po nekom, ki mi je pokazal drugačen svet, me objel in sem se po dolgem času počutila ljubljeno, zaželeno, srečno in zaljubila sem se.

Trenutno niti ne vem kako naj vse skupaj opišem in kako naj ti pomagam, ker še zase ne vem katero pot naj uberem. Šla sem predaleč, zaneslo me je od vsega hrepeneja. Partner je izvedel in sedaj po vsem kar se je zgodilo ne vem kaj je več prav. Kaj naj poslušam, srce ali razum. A kaj ko še srce koleba. En dan me vleče sem, drugi dan tja. Polna sem dvomov.

Po eni strani bi se spustila v nekaj novega, čistega, svežega, ”popolnega”, po drugi strani pa ne morem pozabiti nekaj v kar sem verjela, se trudila, upala in prehodila mnogo težkih trenutkov.

Jaz sem se od partnerja odselila. Sedaj pa se morem odločit, katero pot ubrat. Prekleto trežko mi je, ker ne vem katero naj izberem. V vsakem primeru se bom spraševala kaj sem ”izgubila” in zato je še težje. Lahko ti le predlagam, da se ne spuščaj predaleč, ker je vse težje potem. Najprej razčisti, zapusti trenutnega partnerja. Jaz sem dobila takšen nasvet in ga nisem upoštevala. In sedaj sem na točki, ki je grozna in ne vem kako naprej. Ali naj grem nazaj in krpam in nadaljujem prejšnjo zvezo ali začnem nekaj na novo.

Zadeva je zelo preprosta. Če bi vedela, da ima tvoj fant s tabo neke težave, kaj bi hotela, da stori? Da se iskreno pogovori s tabo in da vidita, ali lahko to rešita in nadaljujeta skupno pot ali se razideta?

Ali bi ti bilo bolje, če bi on počel to, kar počneš zdaj Ti. Pomeni, da se rajcaš s tretjim tipom in se sprašuješ, kot ena zmedeno bitje, kaj je za storiti?

Sama si odgovori, kaj je prav! Moj nasvet je seveda, da najprej razčistiš sama s sabo, nato s svojim partnerjem in potem veselo v nadaljnje življenje. Vse ostalo se kasneje izkaže za polomijo.

ohjej, saj nisi odkrila tople vode. Vse varalice se znajdejo pred točno tako dilemo kot jo imaš ti. Imajo partnerja/ko, kjer so še kar zadovoljni, manjka pa nekaj. v zvezi ali v njih samih. Ker se niso pripravljeni odpovedati ugodju že znanega razmerja, se podajo v varanje. To pomeni laganje, prikrivanje, goljufanje.
Si želiš tako življenje?

V podobni, če ne še bolj komplicirani situaciji sem bila dve leti nazaj tudi sama. Težko je sedaj o teh občutjih pisati, vendar se mi zdi prav da delim svojo izkušnjo. Pripetljaj (tako sva ga s partnerjem poimenovala) smo speljali sporazumno z veliko pogovora in nujnimi spremembami v načinu življenjenja. Danes je ta veza trša kot je bila kdajkoli prej in niti pomisliti nočem na drugo opcijo.

Naj orišem kako je bilo. Z možem sva bila takrat “srečno” 5 let poročena (prej pa še leto skupaj) in imela sva dva prekrasna otočička (sinek je imel takrat eno hčerkica pa že 3 leta). Živela sva “kot v pravljici”. O navednicah se bom razpisala kasneje. Z možem sva se spoznala v času mojega študija v Ljubljani na enem od študentskih zabav. Kot Ljubljančan se je tudi on udeleževal zabav, čeprav ni nikoli študiral. Čeprav sva se spoznala v okajenem stanju so zadeve po prvem zmenku stekle v pravo smer. Mož je dve leti mlajši, vendar nama to ni bila nikakršna ovira, da se ne bi po moji končani fakulteti preselila k njemu, v hišo njegovih staršev, kjer sva skupaj zaživela kot par. Njegovi starši in mlajši brat nama od začetka niso delali nobenih težav. Počasi smo si z mojim prigovarjanjem, hišo razdelili tako, da sva imela vse ločeno, vključno z vhodom. Sledila je poroka. Do poroke sva se nekajkrat prepirala vendar nič resnejšega kar se ne bi dalo rešiti. Vsaj takrat sem tako mislila. Zbadljivke in žalitve pa so se s poroko začele stopnjevati. Udaril me na srečo ni nikoli. Nekajkrat so naju med prepirom zalotili tudi njegovi starši, ki pa so seveda stopili njemu v bran. Sama sem leto po poroki zanosila in ker se v tej tesnobnosti nisem imala kam zateči sem ostala pri njem. Mož je bil od začetka zelo prijazen, me obsipal s komplimenti, mi nudil podporo, že naslednji trenutek pa je postal zelo aroganten in žaljiv. Povedala sem mu kaj pričakujem od najine zveze, vendar ni hotel poslušati. Vseeno sem se mu zaupala, da si želim več topline, nežnosti, drobnih malenkosti, vendar nič od tega dobila. Te stvari so se samo stopnjevale, tako da sva se počasi začela oddaljevati. Mož je od mene želel samo še spolni odnos brez kančka nežnosti in nobene ljubeznive besede. Plod enega takšnih spolnih odnosov je bil tudi najin drugi otrok, ki si ga sama najprej sploh nisem želela. To je bilo obdobje ko mi je mož le naklonil malo pozornosti. Po rojstvu sineka pa sem mu spet bila odveč. Mož se je na takšen način vedel samo do mene, prijatelje pa je povzdigoval v zvezde in se po njih tudi zgledoval. Kar so delali oni je delal tudi sam. Pravo nasprotje pa je bil do otrok. Njim se je povsem posvečal ter jim bil vzoren oče. Sama sem v tem zakonu vegetirala, dokler nisem spoznala njega.
Spoznala sva se v restavraciji, kjer imamo organizirana kosila. Takoj sem ga zagledala. Bil je atletske postave, čeden, prijazen do vseh, tudi do tistih, ki jih ni poznal. Tako je iz prijaznosti tudi mene pozdravil in se mi nasmehnil. Od začetnih ljubeznivih pozdravov sva kmalu prešla k vsakodnevni kavici po kosilu kjer sem ga bolj spoznala. Bil je v daljši vezi, vendar neporočen in brez otrok. Že takoj sem mu povedala, da sem poročena in imam dva otroka, s časom pa sem se mu odprla tudi glede vseh težav in nesreče v zakonu. Druženje se je s časom nadaljevalo s povabilom na tenis, kamor sva potem tedensko redno hodila ter pred odhodom spila še pijačo ali dve. Takšne ljubeznivosti, toplih besed, ki te ganejo do srca, razgledanosti, da o zunajem videzu niti ne govorim, in še bi lahko naštevala v samih superlativih. Ko je spregovoril sem se kar stopila in se mu v mislih predala. Seveda je bil samo čas kdaj bom ta notranji žar prenesla na plan. Čakala sem pravi trenutek, da mu povem da mi je všeč, toda takoj sem pomislila tudi na moža in na najina otročička doma. Mož je ure tenisa podpiral, saj je bil zelo vesel, da žena po dveh porodih zgleda zelo fit. Kaj v meni roji pa ni vedel nihče, niti najboljše prijateljice. Prav tako prijateljicam nisem nikoli povedala, ko se je stvar začela komplicirati.
Po prebiranju knjig in raznih forumov sem se odločila za ta korak. Zavestno sem se odločila za ljubimca. Po tenisu sva si zaupala kaj čutiva eden do drugega in si takoj planila v objem, poljub, poljubi. Kako se je končalo si lahko predstavljate. Strast, ki je še nisem občutila oziroma vedela, da kaj takšnega sploh obstaja. Vse se je zgodilo tako hitro vendar takšni trenutki ostanejo za zmeraj v tebi. Redno sva nadaljevala z dobivanjem dokler ni mož začel nekaj sumiti.
Ker sem imela moralnega mačka sem mu po letu varanja priznala. Uf, kakšno norenje je to bilo, kar je bilo na mizi je v naslednjem hipu že letelo po zraku, črepinje vsepovsod. Uspela sem pobrati otroka in ključe od avta ter odšla domov k staršem. Nekaj dni se nismo slišali oziroma sem ta čas dobivala njegova grozilna sporočila, čez kak teden pa je mož spet postal tista prijazna oseba v katero sem se zaljubila. Bil je ves skesan, se jokal, se mi opravičeval za izpad. Pripravljen me je bil vzeti nazaj. Nisem vedela kaj naj. Zelo sem se bala, da bo spet postal tisti stari. V tem času sem se že dobila z odvetnikom in se pripravljala na ločitev, vendar sem začela razmišljati kaj bo z otroci. Navsezadnje je le njun oče, pa še čut za otroke ima. Z možem sva se po dveh tednih dobila na javnem kraju, kjer sva se pogovorila o vsem. Lahko bi mu kaj zatajila ali prikrojila resnico ampak ne. Hotela sem, da izve vse. In izvedel je vse, kdo je to, da to traja že leto dni, kaj čutim do njega, da mi on čustva vrača. Šla sva tudi k mediatorju kjer sva se izpovedala. Tudi mož se je zavedal svojih težav in o njih odkrito govoril.
Sklenila sva cel kup nenapisanih dogovorov. Ljubimcu sem poslala kar SMS, da sem se odločila za moža in da je najina veza končana. Odločila sem se zamenjati službo, opustila sem igranje tenisa, skratka zaključila sem s to temno platjo mojega življenja. Tudi sama nisem bila idealna, priznam. Imela sem svoje muhe. Ob vsem tem mislim, da je bilo še težje za moža. Najprej je moral spet zaupati osebi, katero je nekoč ljubil in imel za sveto, da pripada samo njemu. Vsekakor pa je bilo pri njem veliko več odrekanja in sprememb kot pri meni. Pogovori mu niso nikoli šli oziroma se jih je otepal, sedaj pa se vsak dan pri večerji vsi skupaj pogovorimo kakšen je bil dan, kaj so kaj otroci delali, kakšni so novi plani. Tem za pogovor kar naenkrat ne zmanjka in ni problem, če je na sporedu košarka ali kakšen film, pogovor speljemo do konca. Ko se pogovarjamo smo zbrani cela družina, da še hčerkica ali sinček kaj dodata. Kričanja v našem stanovanju ni več. Toleriramo samo vpitje otrok. Danes sem z moževe strani deležna velike pozornosti in drobnih malenkosti, kot bi bila na novo zaljubljena. Veliko je aktivnosti v naravi. Na splošno ves prosti čas preživljamo aktivno. To sedaj je pa res drugi človek in z veseljem lahko rečem, da sem ga prisilila v to spremembo. Seveda se je tudi on sam bil pripravljen odreči prejšnjemu stilu življenja in narediti kaj za boljši zakon. Tako, če vidiva, da je kaj narobe to razčistiva takoj, pa čeprav je potrebno zapreti TV. Pogovori so postali vsakdan te zveze.
Danes sem v zakonu srečna, za kar pa je bilo potrebno iti skozi pekel. Pretečenih je bilo veliko solza, izrečenih veliko grdih besed. Danes otroci uživajo ob očetu in mami in njihov napredek je viden iz dneva v dan. Avanture ne obžalujem, vendar je to povsem zaprto poglavje in niti pomislim ne več na kaj podobnega, mož pa tudi ne odpira več te teme. V tem času smo se tudi preselili v večje stanovanje kar je bila tudi moja želja saj nisem hotela več živeti z njegovimi starši. Skupaj hodimo v cerkev in delujemo kot družina. Prav, da sem se takrat odločila za moža. Vsekakor pa tega kar sem prestajala ne želim nobenemu. Lahko pa danes z veseljem rečem, da sem šla iz pekla do raja in sem ponosna na svojo družino.
Se opravičujem za tako dolgo pisanje, ampak nekaj za kar sem se borila in uspela obdržati rada delim s komerkoli. Moj nasvet je, da ti to pisanje opustiš in se raje posvetiš tistemu, ki te čaka doma. Bodi srečna, da ni vmes tudi otrok ker bi bilo še težje. Pri malih otrocih pa lahko pustiš trajne posledice zaradi takšnih zadev. Dva človeka sta potrebna za trdno vezo, tretji jo uniči. Pogovori se s partnerjem. Prisili ga v pogovor, če tega noče.

Pozdravljeni!

Tukaj še ena s podobno oziroma mogoče pa vseeno malo drugačno zgodbo.
Namreč problem je sledeč;
Tudi jaz sem v dolgoletni zvezi in partnerja imam rada, ga ljubim, spoštujem,
zaupam. Imam pa tudi prijatelja, ki mu lahko marsikaj zaupam, tudi občasne
težave v zvezi, prav tako on meni in ga imam res rada ampak resnično SAMO IN LE kot
prijatelja. Imam pa že nekaj časa občutek, da pa ta prijatelj mogoče v meni vidi nekaj več
kar se je nekaj dni nazaj tudi potrdilo. Kako, ne bom opisovala v glavnem to je dejstvo…Prav
tako je to začutil tudi moj partner, kateremu sem seveda skušala pojasniti, da na moji strani ni
enakih občutkov in da je on za mene edini. Se pa najbrž počuti ogroženega, saj ga razumem, jaz
bi se tudi. Malo najbrž tudi zato, ker je ta prijatelj drugače precej privlačen za nasprotni spol.
Zdaj pa prijatelja kot takega nočem izgubiti, čeprav vem, da bi bilo mogoče najbolj pametno vsaj
za nekaj časa omejiti stike že zaradi partnerja. A vseeno mi veliko pomeni, da imam osebo razen
partnerja, ki ji lahko zaupam, potarnam, mogoče občasno tudi malo fanta “pošimfam” 🙂
Pač, enako, kot bi počela z ženskimi prijateljicami, pa ne bi bilo nič narobe.

Še ena čustvena manipulatorka.

Ti si na zelo dobri poti, da uničiš vse svoje preostalo življenje in še življenje svojega fanta. Zato predlagam, da nehaš gristi nohte in takoj zapustiš fanta, ker to, kar mu počneš ti, je prevara, je varanje. Obenem pa pišeš, da svojega fanta ljubiš in spoštuješ. Aja, da ga? Spada zate torej varanje fanta pod ljubezen in spoštovanje njega?!? Pa drugače, ne glede na to, ali je tvoja zgodba izmišljena ali celo resnična, je s tabo vse v redu v smislu IQ, niti se ne hecaš in gre res samo za totalno nezrelost in pomanjkanje izkušenj, kot navajaš v svoj zagovor?

Takole je; v svojega fanta SI BILA (uporabljen je pretekli čas) zaljubljena, zares ljubila pa ga NISI NIKOLI in ga nikoli ne boš. Ko te je po parih letih zaljubljenost minila, si v tem dolgčasu in citiram tvojo navedbo, v vsej tej osamljenosti (tule bi te tvoj fant kar kresnil nekam, če bi vedel za vse tole) spoznala človeka, ki ti daje tisto kar ti manjka[/u][/b]! Krasno. Praviš, da imaš vse, kar potrebuješ, da ti nič ne manjka, istočasno ti pa ta drugi daje tisto, kar ti manjka in pogrešaš?!? Kaj je sedaj res? Kaj pa ti ta drugi daje, razen da ti malo piha na dušo in dviga adrenalin v krvi, ki te dela živo?? Pa ti sploh ločiš med običajnim spolnim privlakom in vznemirjenjem, zaljubljenostjo in ljubeznijo in kaj lahko izide iz vsake zadeve posebej kot posledica? Res je vse idealno in popolno, če si osamljena in ti nekaj hudo manjka in še zaljubljena nisi več v fanta niti približno tako, kot včasih, zato iščeš vznemirjenje drugje. Istočasno se pa s fantom dogovarjaš o skupnem življenju, družini, poroki … praktično vsem, kar paše k ‘tradicionalni zvezi’?????????????????????????????????????? Še bolj krasno! Nekam si se zaplezala, se mi zdi. Veš, kaj ti manjka? Ne veš, ne. Ljubezen, ljubezen do fanta ti manjka. Sploh ne veš, kaj ljubezen je. Brez nje je vse tvoje dogovorjanje naenkrat postalo čisto nesmiselno! Svetujem takojšen sestop v obratni smeri od tam, kamor si adrenalinsko zaplezana.

Ko sva skupaj je popolno, paševa skupaj, ljubiva se, uživava v družbi drug drugega, se znava nasmejati, seks je odličen, ujameva se z družinami, imava vse kar potrebujeva. Jaz imam vse kar potrebujem, praviš. Če si brala forume, veš, da povsem in dobesedno enako, kot pišeš ti, govorijo premnogi, zaplezani v zakone brez ljubezni, spoštovanja in zvestobe, ki varajo, ker vse to, kar naštevaš, ni dovolj. Manjka bistveno, to je LJUBEZEN, SPOŠTOVANJE in ZVESTOBA. Tistole, da se ljubita, sploh ne drži. Varaš in varanje je odraz neljubezni in nespoštovanja, obojega, ne glede na to, kaj bi tebi bolj ustrezalo. Glede na to, da ga varaš, pomeni, da ga ne ljubiš in da ga ne spoštuješ. Jasno? Res je prišlo pri tebi do hudega ohlajanja, pomeni zaljubljenost je nekam izpuhtela, ni pa ljubezni, ni spoštovanja in varaš ga preden sta sploh zares začela, vajini dogovori o “tradicionalni zvezi” ne štejejo tukaj prav nič. Rabiš še kakšna dodatna pojasnila?

Da, počneš res nekaj dobrega zase, ko si se spustila v tale metuljčkostospletnodopisovalski cigumigu, to pa absolutno drži. Se strinjam. Kako se naj namreč drugače naučiš vse to, o čemer nimaš pojma, kljub spodobni starosti? Ne delaš in ne pomeniš pa ti nič dobrega za tvojega fanta! Narobe je to, da si se istočasno, ko še delaš svojem zorjenju in nabiranju spoznanj in izkušenj, z NJIM skorada že zaplezala v zakon, ki nima prav nobenih pogojev, da bi obstal. To je hudo hudo narobe! Zato naredi nekaj dobrega ne le zase, ampak tudi za svojega fanta. Pusti ga in ga ne onesreči. Osnova za zakon je ljubezen, ne zaljubljenost. Zadnja je zgolj iluzija, ki vedno mine v parih letih in osnova je poleg tega tisto, kar spada k ljubezni, to je spoštovanje in zvestoba, ne pa nezvestoba, kar se greš ti. Ko ga boš pustila, potem mirno počni nekaj dobrega zase, to je, naberi si izkušnje, ugotovi, kako zelo različni moški hodijo po svetu, opeči se enkrat, dvakrat, morda trikrat, ugotovi, kakšnega moškega ti sploh hočeš, nato poišči natanko takega, nato spet počakaj, da bo morda zaljubljenost po nekaj letih prerastla v ljubezen in zvestobo (ali pa te spet minila in ne bo ostalo za njo nič) in ko boš postala zares samozavestna, zrela ženska, ki pozna sama sebe, moške in svet in ki ve, kaj želi početi v življenju, ki lahko zares ljubi in spoštuje nekoga in ki zna prevzeti odgovornost za svoje odločitve, dejanja in potem zmore in zna držati dano besedo, potem se šele začni dogovarjati o skupnem življenju, družini, poroki, o vsem tem, kar sedaj počneš brez vsake najmanjše potrebne osnove, to je, brez izkušenj, brez osebne zrelosti, brez prave ljubezni, spoštovanja in zvestobe.

Glede na to, da je tvoj fant istočasno tudi tvoj prvi fant, glede na to, da res nimaš pojma o osnovah, ne veš, kaj je zaljubljenost in ne, kaj je ljubezen, ne veš, kakšna je razlika, (no ja, sedaj boš morda zakapirala), ne veš, kaj je zvestoba in kaj spoštovanje, glede na to, da si še totalno nezrela, neresna, neodgovorna in kot taka za družino in poroko še povsem neprimerna, predlagam, da zaključiš zvezo s fantom in počakaš z dogovarjanji s komerkoli o tistih hudo resnih zadevah na čas, ko boš vedela, zakaj sem te kritiziral in ugotovila, da sem imel prav, da sem to storil, ok?

Iz tebe bo čez pet let zagotovo še kaj, zato ne uniči vsega na vrat na nos že sedaj samo zato, ker si se že nekaj začela kao dogovarjati, oprosti, o svojem vnaprej na smrt obsojenem zakonu. Dokler nisi rekla DA, lahko komot rečeš NE, je to tako težko? Če to sedaj storiš, bo še najmanj škode in se bo bo vse še srečno izšlo. Če boš plezala dalje, se boš sama obsodila na nesrečno življenje. Nauči se torej reči fantu tole z nama pa ne bo šlo srečno skozi, manjka mi vse, kar je bistveno za tiste “tradicionalne zadeve”. Tvoj fant ima pravico vedeti vse, kar si tule zapisala. Daj mu za prebrat svoj prispevek na monu, pa mu bo takoj vse jasno in bo zadeva zate hitro, lepo in pošteno zaključena in ti boš v hipu prosta vseh obveznosti. Kdo pa bi hotel za ženo nezrelo, neodgovorno punčaro, kot si ti, ki ne ljubi, ni poštena, ni iskrena in ki vara že v štartu, kaj misliš?? Ni ga junaka pod soncem. Veš, če že začeteku zadeva med dvema ne štima, kot je primer pri tebi, se ne bo nič sčasoma samo od sebe uredilo, kvečjemu se bo vse samo še zakompliciralo in poslabšalo. Če pa ne verjameš v moj napovedani nesrečni konec tvojega že skoraj dogovorjenega zakona na resnično trhlih temeljih, potem bodi lepo tiho, se igračkaj s tem drugim in potem še s kakšnim tretjim in tako dalje, fanta lepo prinesi okoli, hlini ljubezen do njega, se celo poroči, pojdi se družino in se dokoplji sama čez leta do enakega zaključka, kot sledi iz moje prognoze, preko lastne kalvarije, onesreči sebe, svojega fanta in še kak podmladek ali več njih za povrhu, da bo vaša nesreča popolna. Pa ti prav rineš v to nesrečo.

Tvoja zastavljena smer žal ni prehodna in dlje, ko boš rinila v tej smeri, hujši bo tvoj padec na kruto in trdo realnost. Želim ti čimprejšnjo streznitev in srečen zaključek tvojega prostega plezanja na slepo in brez znanja v neprehodno smer v smislu, da ob strmoglavljenju ne razbiješ glave še kakemu drugemu nedolžnemu udeležencu tvojih mladostniških podvigov ali celo več njim, čeprav bo tebe osebno orngi tresk ob poden v hipu streznil in bo imel nate pozitiven zdravilni učinek. Potem se ne boš več igrala z metuljčki z enim in istočasno igrala ljubezen drugemu…

Dragi vsi, odpisujem v enem komentarju vsem, katerih odgovore sem do sedaj prejela. Hvala vsakemu za komentar, prav pridejo tako pozitivne, kot krute negativne besede. Želim samo povedati (vsem), da sem do nedavnega obsojala vse, ki so se kdaj znašli v podobni situaciji. Pa očitno res ne moremo/smemo soditi stvari, ki se niso zgodile pred našim pragom. Poleg tega je z besedami težko opisati dogajanje več kot 5-ih let, da bi situacijo kolikor toliko dobro predstavil, prav tako v tem ni smisla. Vpašanje, če je smisel v razgrinjanju duše neznancem, vendar je vsekakor osvobojajoče. Poleg tega ne poznate partnerjeve plati zgodbe in še mnogih stvari, ki jih je poleg mene naredil narobe tudi on. Nihče ni brezmadežen in vsaka zgodba ima dve plati, če ne več.

(m)
Ja, mlada sem, to dejstvo me veseli, saj rada živim in bi se od življenja rada še veliko naučila in mu veliko dala. Napake pa delamo vsi, mladi, stari, suhi, debeli … Ne želim se učiti na tujih napaka, želim si le odpreti ventil, spregovoriti s kom, ki lahko vsaj približno razume moje počutje, ali pa s kom, ki me globoko prezira in mi tudi s svojim negativizmom zbistri um.

Latissa
V nekaj povedih si strnila moje trenutne misli. Fanta ljubim in povsem nobene želje ali koprnenja po prevari ne čutim in k temu tudi ne strmim, čeprav morda moje besede kažejo drugače. Kar sem pogrešala, je adrenalin, ki sem ga v neki meri dobila, res pa je, da so meje zabrisane in si jih ne želim prestopiti, vem pa da obstaja možnost, da jih. V kolikor bi se le-tem približala imava dogovorjeno pretrganje vseh stikov. Oba postavljava zvezi na prvo mesto, čeprav se morda ne zdi temu tako in naju oba prevzema nekaj, česar ne moreva opisati.

Zoro
Hvala za iskrenost, strinjam se, da trije niso za tango, štirje še manj. Tega, kot sem napisala Latissi tudi ne želim, čeprav se morda v prvotnem postu pod vplivom vznesenosti bere tako. Komplimenti in pozornost mi seveda godijo, vendar sem do tega osebka prizemljena, vem, da z njim ni ne kratke ne dolge prihodnosti in zato ne nameravam posegati k njej. Ne maram iger z ognjem. Je pa to prvi moški, ki mi je poleg tega fanta spodnesel tla pod nogami. Ne vem zakaj, ne vem kako, pač nekako mu je uspelo. In vem, da energija, ki jo doživljam ob vsem tem, ki mi jo daje, prinaša meni in mojemu počutju v tistem trenutku samo dobro, vendar na dolgi rok, … na dolgi rok dvomim, da je za kogarkoli dobro, še najmanj za mojo zvezo, mojega partnerja. Zavedam se, da moje početje ni častno, ni lepo in ni iskreno, verjemi, da se. Prav zato je tako težko, ker um ne more prepričati srca, da s tem neha.

Prevarani25
Žal mi je, da si imel strto srce. Kot sem v začetku tega komentarja napisala, obstaja pri nama mnogo zgodb, ki so naju rušile vendar tudi okrepile. Tudi z njegove strani je bilo moje srce lomljeno, pa sva se pobrala in šla dalje. Zato iščem zase uteho, pišem na splet in skušam to spraviti iz sebe. Ne, ker bi iskala nasvet kako nekoga prevarati, pač pa, ker tega ne želim. Ker želim ostati njegova – SAMO njegova. Delam vse, da bi tako ostalo in kljub tvojemu kontra nasvetu se bom za to trudila še naprej.

Le jaz…
Ko berem tvoje vrstice, nekako lahko razumem kaj doživljaš in čutim s teboj. Sama nisem zaljubljena v ‘dopisovalca’, daleč od tega. Samo omamljena sem od besed, od adrenalina. To je vse in še od tega se skušam odtrgati, čeprav me vleče kot magnet. Privlačen je, ni kaj in razumeva se. Vendar kot sem rekla ne na dolgi ne kratki rok svoje prihodnosti ne vidim z njim, vidim jo s trenutnim partnerjem, zato se bom trudila za to. Čeprav priznam, sem zbegana. Vendar ne želim delati nikakršnih hitrih ukrepov, vsako stvar raje 3x prespim, ker se potem sploh ne zdi več tak bav bav.

Matej23*
Matej, kot bi pristopil k moji glavi, ji prisluhnil in spisal tale komentar  Ja, vseskozi se sprašujem, kaj bi želela jaz. S fantom se veliko pogovarjava o nama, o prihodnosti, zvestobi, ljubezni, oddaljenosti, kako obuditi stara čustva, če je to smotrno ipd. Imela sva številne probleme, za nekatere je bil kriv on, za druge jaz. Kljub temu si želiva da to uspe in mislim se truditi za to, Res pa je, da sem prekleto zmedena in, da mi ‘dopisovalec’ situacije ne olajšuje. Ne, po njem ne hrepenim seksualno, niti si z njim ne želim romance/afere/zveze. Samo omamljajo me besede, omamlja me ideja, ki obstaja – pa čeprav vem, da je to samo ideja, čeprav vem, da je vse fikcija, iluzija. Da je z roza očali on lepši. Ampak vidim preko teh očal, vidim da on zame ni ta, je pa neka začimba, ki jo dodajam kosilu. Previdna moram biti samo pri količini. Pogovor na vsake kvatre, kavica 1x na nekaj mesecev … to je vse precej na prijateljski osnovi, čeprav je prisotne nekaj fizične privlačnosti. Zmedena pa sem, ja, če hočem biti, ali pa ne. Stvari, ki se mi podijo po glavi zame niso vsakdanje in, no ja, mislila sem, da do njih nikoli ne bo prišlo. Edina stvar, v katero verjamem, za katero lahko z gotovostjo trdim je ljubezen, pa če se sliši še tako ironično, ampak najina ljubezen JE močna.

Topla voda
Ne, želim si umirjenega življenja s trenutnim partnerjem.
Brez afer.

To, kar se je tebi zgodilo, ni nekaj redkega in tudi ne tako hudo, kot bi nekateri hoteli prikazati.
Gre za sodoben pojav, danost interneta – da sebe predstavimo v najboljši luči.
Tako si se ti temu tvojemu dopisovalcu najbrž “predstavila” tako, kakor bi si ti želela, da bi bila in ne natančno takšna, kot v resnici si in kakršno te pozna tvoj fant. Enako in še bolj intenzivno se je potrudil tvoj dopisovalec. On je povrhu vsega moški, je kar 5 let starejši od tebe, je v svoji vezi nezadovoljen s spolnostjo: Če potegneš tukaj črto? Tebi manjka pozornost, iskrice, metuljčki, pohvale, pihanje na dušo – njemu pa manjka sex. In on tebi dvori, ti se odzivaš pozitivno in celo te je toliko prebral (lahko celo nezavedno), da ti je ponudil, da se umakne….ti pa si tega nikakor ne želiš….ker potem bo konec dvorjenja, občutka, da te nekdo obožuje, da od tebe ničesar ne zahteva, le daje!
Če ne bi bilo tvojega fanta – bi bil ta fant še tako zanimiv? Ti imaš slabo vest (prav je tako), da varaš fanta, nehati pa nekako nočeš in ne moreš. Za to potrebuješ pač nekaj, kar te bo streznilo.
Zdaj, jaz na tvojem mestu ne bi čakala, da vse skupaj odkrije tvoj fant.

Najprej bi (sem doživela podobno zgodbo in sem še vedno srečno poročena s prvim in edinim) pri sebi premislila o pričakovanjih v zvezi s fantom, o prihodnosti, o najinem odnosu, mojih občutkih, kaj mi v najinem odnosu manjka (to vse ti je pomagal odkriti prav ta dopisovalec!!). Potem pa si zamisli tvojega prijatelja: kaj je on pripravljen narediti, da te dobi? Se bo ločil oz. šel narazen s svojo punco? Si želi od tebe le pogovorov ali te pripravllja na kaj bolj intimnega? Ker, prej ali slej boš podlegla, si na dobri poti! Torej, strezni se, ne kuj prijatelja v zvezde, dokler ga poznaš le po tem, kar je povedal sam o sebi. Če si ti pripravljena pustiti svojega fanta (dokler nimata otrok in nista poročena, je to veliko lažje), potem postavi prijatelju vprašanje, kaj je on pripravljen storiti za vajino vezo? Svetujem torej malo bolj resen pogovor s tem prijateljem.
Po teh dveh korakih bi morala imeti že bolj jasno sliko, kje si. In če je tako, kot predvidevam, boš ugotovila, da s tem dopisovalcem ne bo kake svetle prihodnosti, da on ni tako idealen, da ti je le nudil tisto, kar pogrešaš v odnosu s tvojim fantom: in tukaj se šele začne delo zate:)
Začni odpirati teme o tvojih potrebah v pogovorih s fantom. Med vaju je prišla rutina, naveličanost in mogoče preveč lagodja, zato on ne čuti več potrebe, da bi ti pihal na dušo, te kdaj pohvalil, te osvajal…. in isto bi bilo z drugim fantom. V odnos je potrebno vlagati, ga graditi, ga negovati in ne dovoliti, da se odtujita, da postane vse navada, samoumevno.
Ker tvojemu fantu ne more kar tako kapniti, da bi moral kaj storiti, ker te izgublja – mu pomagaj ti. Popestri vajine skupne dneve, izzivaj ga, osvajaj ga, bodi malo nagajiva, karkoli, da bo ugotovil, da se nekaj dogaja.
Za prijatelja mu ne razlagaj prav podrobno, lahko pa mu v pogovoru namigneš, da dobivaš od drugih komplimente, da se ob tem počutiš dobro in da si želiš, da ti tudi on malo bolj nazorno pokaže, kaj čuti do tebe….tukaj obstaja pa tudi past, da ti ne bo on vrnil nazaj, da se tudi ti ne trudiš posebno okoli njega!! Ker ko se dva odtujita, se oba in se prenehajo dotiki, poljubi, dolgi pogledi. Odvisno torej, kaj tvoj fant pričakuje od tebe? Tudi to ga moraš vprašati? Mogoče tudi on kaj pogreša, išče drugje in ti tega ne veš in še ne zaznavaš, ker to je kar obojestransko.

Ista rešitev je za dopisovalca, ki ni zadovoljen s spolnostjo v svojem odnosu. Če bo toliko vložil truda v odnos do svoje ženske, kot ga vlaga v odnos do tebe, je ni, ki se ne bi “stopila”:)…

Odločitev sprejmi izključno na podlagi svojih iskrenih občutkov, moraš pa potegniti črto – čim prej!

Pheh še ena hrepeneča varalica. Čestitam prestopila si prag, za katerega si verjetno vedno trdila, da ti nisi taka. Pozdravljena v klubu takih žensk. Tudi moje bivše. To kar delaš je zame varanje. To, da flirtaš z drugim je zame to to. Nikoli nisem dajal teže na nefizični odnos, zgodilo se je ker sem bila pijana, bla bla bla bullshit…..Če bi mela svojga fanra TOOLK NEIZMERNO RADA kot govoriš na začetku ne bi niti v sanjah pomisla ins espustila v to. Na živce mi greste bejbe, ki samo jokate kolk mate rade tipa, kaj je vse za vas naredu vmes pa iščete in delate na temu, da vas bo en drug rešil tega ‘pekla’. Sej vem..en drug te je najdu, ker u lajfu nimaš druzga za počet kot čakat na svojga tipa, ki verjetno dela za oba in pač nima časa..ti pa doma za compom in si dopisuješ. Našla si ramo pri drugem moškemu in zdej obadva jambrata kolk vama je bad v zvezi itd itd….grem stavit da si temu novemu tipu samo govorila kako ti je hudo in da pogrešaš bližino..da sicer ima rada svojega fanta ampak ga niiii aaaa in to ni več to.To kar si naredila, je neki najhujšga kar lahko nardiš fantu. Itak poguma ne boš zbrala, ker si tipična varalica….sam tako ti bom povedu..na koncu boš trpela tudi ti! Pa ne zaradi vesti ampak zaradi kakos e že reče…karma’s a bitch. Kdor vara 1x, bo varal 2x, 3x..vzorca se navadš…a še vedno ženske znate na koncu naredit tako, da smo vsi moški prasci, ve pa nebogljene žrtve. Za vsako rit se šiba najde..tut za tvojo. Svojega fanta ne spoštuješp, ne ljubiš, imaš ga dejansko za kretena. Vse kar teb telle dogaja je samo navezanost na dolgoletnega partnerja in strah, da se boš zafrknila in na koncu ostala sama. Pheh. Pa lepo dopisovanje in flirtanje še naprej.

Določeni deli teme izključujejo eden drugega, zato, brez komentarja.

Avtorica z nick-om mladič, ki zase praviš, da ne maraš iger z ognjem, a se z ognjem igraš, ki praviš, da svojega fanta ljubiš, a ga varaš, ki se delaš močno, boljšo in pametnejšo, kot si v resnici, a si istočasno šibka, manipulatorska in povsem nevedna, ki se delaš, da imaš vse pod kontrolo, a je ta novi prvi, ki ti je zares spodnesel tla pod nogami in zameglil razsodnost, ki trdiš, da svojo zvezo ti in ta novi zmenkarski dopisovalec postavljata na prvo mesto, a se gresta družno kurjenje drug drugega, delaš se sveto nedolžnost, a si resna kandidatka za pokvarjenko prve klasse, praviš, da fanta ljubiš, pa sploh ne veš, kaj ljubezen je, praviš, da se boš s fantom celo poročila, čeprav se je že leta nazaj pri tebi vse, kar je bilo v ta namen pogojno uporabnega, povsem ohladilo …., da ne dolgovezim, še enkrat samo za tvoja ušesa, posluš;

če je tvoja zgodba resnična (malček dvomim v to, ker vsebuje preveč nasprotujočih si trditev, kot bi hotela ustvariti vtis, da si ena zmedena empatična sveta nedolžnost, ki vse obvlada in vse ve, a istočasno ne obvlada čisto nič in še manj ve), potem stojim za svojim prvotnim komentarjem, ki je;

___________Bilo dobro, da se te tvoj fant čimprej znebi, preden ga onesrečiš.________

Če mu to slučajno ne bo uspelo sedaj, se te bo znebil čez čas, ko boš najprej občasno in potem dokončno odskakljala sama stran po adrenalinsko telovadbo s kakim spletnim dopisovalcem, ki ti bo trenutno spodnesel tla pod nogami in postavljal tako kot ti, svojo zvezo na prvo mesto. Si povsem primerna kandidtaka za forum Ločitve. Le malo še počakaj in uresniči vse, kot si si zamislila. Medtem beri o ločitvah in se izobražuj tudi na tem področćju. Ti bo še vse tole prav prišlo.

Ti nisi za zakon. Ubogi bo tisti, ki te bo zadel na loteriji. Bolje za njega, da bi te nikoli ne srečal! Nosi kako oznako na majici, spredaj in zadaj, da se ter bodo nesrečniki lahko izognil, recimo kak takle napis….;

_______________________ Sem oddana, a se rada igram._______________________

Se bodo tepli zate vsi resni kandidati s spletnih zmenkarij, ki enako, kot ti, postavljajo zveze na prvo mesto!

@mladič, nisi me razumela dobro.

Če je vajina ljubezen res močna, se boš te začimbe TAKOJ znebila! Samo tako ti bo lažje in se boš posledično začela posvečati tistemu, za kar si se odločila. Ti se nisi odločila še nič! Sedeti na dveh stolih … bo polomija. Nekdo bo zagotovo prizadet!

Ona prekleto dobro razume celo štorijo, samo ti je ne. Si ti res povsem prepričan, da je tvoj nasvet dober tudi za njenega fanta? Če ona pusti začimbo, bo fant nasrkal, ker jo bo dobil na grbo. Mu prou privoščiš nesrečo, ane? Naj jo raje pobere začimba, fant je povsem nedolžna žrtev v virtualni štoriji.

Ja, se vidi od daleč, da je njuna ljubezen res močna.

P.s.: Nič močnejša ni, kot med njo in začimbo.

Iskrenost? Glej, tega tretjega si sama spustila v ta trikotnik.. Ne tvoj fant, ki se mu sanja ne da ti flirtaš in si pripravljena tudi varati.. Besede kot so saj vem kaj delam in podobno so malo vredne.. Če bi to zares vedela potem se teh iger nebi šla, ker pri varanju ni govora o kakršnikoli iskrenosti.. Ne do sebe in ne do ostalih.. So samo laži, spletke in nespoštovanje.. In karma zna res biti bitch.. oz gre bolj za učenje ki te malo prizemlji.. Povratka pa ni.. Tole pa si dobro zapomni.. NI….