Joj, škoda da sem najprej napisala moj komentar, šele napo prebrala tvojega Tinkara C. Ravno to sem mislila kot ti, le da ti to napišeš veliko veliko bolje.
Res je, če imaš še apriorij neko alergijo na besedo tašča, dejansko ne moreš kaj drugače razmišljati, kot tukaj nekatere mamice razmišljajo, žal.

mimika

Včasih imaš res občutek, da mora med snaho in taščo nujno potekati vojna, sicer ni ok.

In verjetno ima res veliko povezave s samozavestjo, kot pravi TC, ali ti gre ali ti ne gre do srca.

Da ne omenim kaj je lažje narediti.

Ni res, da morata snaha in tašča biti nujno skregani, kot to navaja Jagoda. Pri nas se čisto lepo razumemo,( ne stanujemo skupaj), tašča (moja mama) pa kvečjemu včasih finančno ali kako drugače pomaga, sicer pa se ne meša v najino življenje.
Imam pa eno vprašanje:
Ali je to v redu, da moj tast še nikdar in nikoli ni svoji vnučki dal kakšno darilce, kljub temu, da je se večkrat vidimo in nismo skregani?

Oj!

Meni se pa zdi, da je v razmerju tašča-snaha problem v merjenju moči: katera je več vredna, katera je bolj pomembna, katera je boljša v sinovih-moževih očeh.
Jaz z mojo taščo ne živim skupaj. Moj mož pravi, da se nikoli ne bi štekali, ker sva si takoo različni. Jaz veseli, nasmejani optimist, redoljubna in natančna; ona jamrasta, sitna, vse črno vidi, “šlampasta”, obrekljiva, radovedna.
Vtika se v vse družinske zadeve v soseski, v najine pa si ne upa, ker smo na začetku potegnili meje in konec. Moj mož ji tudi ničesar ne pove in razlaga , če pa že kaj vpraša je odgovor vedno dvoumen in preneha.
Je pa do nedavnega zelo tekmovala z mano v kuhi (če je mož rekel, da skuham najboljšo juho na svetu, je bila čisto poparjena in užaljena, kaj je pa z njeno narobe kar naenkrat), v organizaciji gospodinjstva, v likanju,…
Če me mož pohvali ( imam najboljšo ženo), je užaljena, ker njej pa nikoli ni rekel, da je najboljša mama, …
Zadnjič ji je pa mož končno pojasnil, da bi morala biti zadovoljna, da ima NJEN sin ženo s katero je srečen, da ona bo pa vedno mama in vsaka mama mora znati ceniti in spoštovati sinovo izbiro in življenje, ker je to njegovo življenje. Tako ji j rekel. “… ti si odločila o mojem rojstvu, jaz bom pa odločil o mojem življenju.”

Sedaj je potolažena in je ni več strah, da jo bom izrinila s planeta ( sicer to ni bil nikoli moj namen, prej obratno). Je pa mama ena sama; tako kot jo imam jaz, jo ima tudi partner.

Ponavadi tašče sploh niso tako slabe, samo naštudirati jih je treba, pa gre.

LP

Natanko tako!
Naštudirati jih je treba in potem veš, kje so mine, a ne? Zanimivo je, da se običajno v službi mnogo bolj potrudimo razumeti in naštudirati ljudi, kot doma.

T.

Pa ja. Saj jaz moje tudi nimam rada v dno duše. Imava nek odnos, ki je na nivoju, ni pa vzoren. Pa kaj.
Priznam pa, da se je pred njo v konfliktni situaciji, moj mož VEDNO postavil na mojo stran, doma pa mi je povedal, da pač nisem imela prav. Nikoli pa pred njo.Tako ji ni dal moči in veselja.

Če imamo me utemeljene razloge, da nam niso všeč, jih lahko imajo tudi one.

UŽIVAJTE!

Če namesto darilc deli poljubčke in objemčke ali pa kakšne zgodbice iz svojih mladih let, je to več kot super – vsaj veste, da ima vrednote tam, kjer jih je treba imeti – ne v stvareh, pač pa v ljudeh. Če pa je odtujen na celi črti, pa ga ni darila, ki bi to popravilo, a ne?
T.