Pozdrav!

Naj vam predstvim še jaz moj problem in vas prosim za pomoč. Po diplomi sem se zaposlila v enem manjšem, dokaj uspešnem podjetju. V začetku sem po pričakovanju dobila lažje delo, ki sem ga uspešno opravljala. Dela sem prav vse kar so mi rekli, saj sem ves čas mislila, da sem v fazi uvajanja in da moram določene stvari tudi potrpeti, da se izkažem kot pridna, natančna, ubogljiva,…itd. Po dveh letih mojega dela še vedno opravljam en kup neporebnih, nezanimivih in nezahtevnih nalog, čeprav se za vsako od njih potrudim, da jo izpeljem čimbolje. Na pogovoru z šefom, sem mu predstavila, svojo težavo in mu poveala, da si želim večje izzive in mi je zopet (kot že nekajkrat) obljubil, da bo tudi moj čas prišel in da se kmalu nebom videla ven iz dela,….ne, ne saj jaz si ne želim toliko dela, da bom cele dneve v službi, ker nočem, da zaradi tega trpi moja družina, rada bi le delo, ki ustreza moji izobrazbi in mojim sposobnostim. Zdi se mi brezveze porabljen čas v službi, za opravljanje nezahtevnega dela, ko bi se lahko v tem času kaj naučila z bolj zahtevnimi nalogami (čeprav bi mi v začetku kaj spodletelo) in ko bo prišel čas za moje “odgovorno” delo znala tudi ustrezno ukrapati. Sama se vsak dan ubadam s tem preblemom in mi sploh ni jasno kje delam napako. Nimam občutka, da sem neabicijozna, a kjub temu razmišljam, če bi morda morala sama predlagati kaj naj bi delala in točno opredelila v kak iziv bi se rada spustila. Po drugi strani pa me je malo strah, da če bi sama našla izziv in se gal lotila, pa da slučajo nebi šlo po načrtih, da mi nebi kdo očital v stilu ,..”saj si sama hotela, sedaj pa imaš”,…in potem res nebi prišla do pravega dela. Drugih težav nimam v službi, šef je zelo prijazen in korekten, sodelavci v glavnem tudi, plača je solidna, le pojma nimam zakaj sem v službi.

Zanima me, če je kdo že imel podobne težave in kako ste jih reševali ali pa tudi kaj bi vi mojem primeru naredili.

Zahvaljujem se vam za odgovore in pomoč. Lp.

Da, predlagaj šefu, katerega projekta bi se rada lotila. Seveda tvegaš, da ti bo spodletelo, a na napakah se učimo. Če pa tukaj ne boš dosegla tega, se začni ozirati za kako drugo službo.

Saj, razumem te. Tudi jaz sem imela po doplomi na voljo nezahtevno, v bistvu nepotrebno delo, ki pa je moralo biti vseeno opravljeno. In sem ga odklonila, “a sem zato hodila na faks, da bom pisala statisticna porocila”. Sla sem v drugo, zahtevno sluzbo in tam je bilo naceloma OK, novi izzivi, zahtevne naloge…

Ko sem sla na porodnisko, se je pa zacelo. A zdaj te pa eno leto ne bo (in to po vec kot petih letih dela!), ocitki, izreceni ne meni direktno, ampak sodelavcem in za katere sem zvedela od njih,… Da ti ne omenjam stresa, ko se doma mislim na sluzbi in zaradi tega trpi moja druzina. ALi je vredno? Ne vem, mislim pa, da ne. Mi je zal, da nisem vzela tiste nezahtevne sluzbe, ceprav bi se potem celo zivljenje sekirala, da delam nepotrebno delo.

Pa vseeno premisli. Ko bos hotela kaj vec casa zase, druzino,… bo pa tvoja sluzba OK. In povem ti, stres v sluzbi te razzira, nikoli ne vem, kako bom zmogla naslednjo in nasledno nalogo, komaj eno resis, je ze tu druga…

Ce so ljudje v tvoji sluzbi OK, je pa to tudi en element. Ves, marsikje niso. V moji bivsi sluzbi so bili eni porave svinje, predvsem vodstvo, da ne govorim o kaksnem nozu v hrbet s starni sodelavca, ki hoce tvoje delovno mesto,… V moji sedanji sluzbi so ljudje sicer zelo OK, stres pa je se vecji.

Premisli, kaj hoces od zivljenja. Ce bi rada zivela zase in si v miru ustvarila druzino, je ta tvoja sedanja sluzba ze skoraj idealna. Sicer pa, ce so ljudje OK, morda poskusi samoiniciativno s kaksno bolj zahtevno nalogo. Ampak s tem pride tudi druga, neprijetna stran, vecja odgovornost, strah pred neuspehom, stres…Kot sem ze rekla, premisli, kaj bi rada v zivljenju.

mogoče pa moraš biti s šefom malo bolj groba, agresivna, ne bodi naivna

eleganca ima prav

Imela sem enake težave, ko sem z univerzitetno izobrazbo delala dela za srednješolca, poleg tega pa sem jih hitreje naredila zaradi obvladanja določenih zadev. To me je najprej jezilo, potem pa vrglo v totalno depresijo. Nekdo iz moje okolice mi je svetoval naj se namesto tega na delovnem mestu učim. Vpisala sem se v popoldanske tečaje tujih jezikov in nosila knjige v službo, ko se je pokazal čas sem prijela za knjigo.

Potem ugotoviš, da imaš nove kvalifikacije, ki ti pomagajo najti boljšo službo.