Pozdravljeni. Dostikrat berem razne zgodbe o tem, kako imajo nekateri težave z iskanjem partnerja ali partnerice, potem pa nekega dne najdejo. No, kmalu zatem pa imajo še cel kup ponudb. Pač tisto, ko iščeš, ni nikjer nikogar, ko pa si že našel, pa se najdejo povsod še mnogi drugi. Pri meni pa kljub temu, da sem v zvezi, povečanega “povpraševanja” oz. zanimanja zame s strani drugih punc ni. Se še komu to dogaja? Da se razumemo, ne iščem drugih deklet, niti nimam namena varat. Samo zanima me, zakaj pri nekaterih (beri: tudi meni) ta ko najdeš, šele potem mrgoli ponudb ne drži vode?

Mogoče zato ker ti še zmeraj podzavestno iščeš punco? (ugibam)

Morda si se preveč udomačil, menda samci v času gonjenja oddajao poseben vonj, ki privlači samice…

Zato, ker je to navaden kliše. Tako kot tisto, da te ljubezen najde, ko to najmanj pričakuješ in da ko se nehaš trudit, nekoga spoznaš … Meni je vse to en lari fari.

Pa še nekaj: najtežje je očarat partnerja, neznanca začarat za pet minut je pa mala malca.

Samo na kratko, ker se mi škoda besed…

Popolnoma zgrešeno razmišljanje je to…

Koliko pa si star? Verjetno nekje do 22 let?? Pa nočem biti žaljiva ampak mi je res smešno takšno razmišljanje.

Zato, ker tudi v vezi nisi nič bolj zadovoljen sam s sabo in ne izžarevaš neke srečne samozavesti, to je pa razvidno iz vprašanj, ki si jih zastavljaš. Evidentno je, da si človek, ki ga konstantno mučijo neki dvomi o samemu sebi, to pa ni privlačno, pa če si v vezi, ali ne.

Nisi atraktiven 🙂

Hoj,

Sam bi se vprašal KOLIKO si imel “ponudbe” (fine, if you wanna talk economics) še prej, v samskem stanju, ker potem boš pa komot našel tudi odgovor na tvojo zdajšnjo dilemo.

Sklepal bi (laično), da se je tvoje vedenje spremenilo napravem prej, samskemu stanju. Mogoče si postal bolj tih (torej prej si bil nek “chatterbox”), si začel nositi flanelaste srajce in mislijo, da si nek “lumberjack” (beri drvar), itn. Najlažje to, da pogledaš sebe prej in kakšen si sedaj – po zunanjosti, vedenju in značaju. Po zadnjem se človek ne spreminja kaj trajno, vendar določeno obnašanje se omeji, ko si v zvezi.

Če bi pa kakšno obratno psihologijo ven potegnil, bi pa si upal trditi, da nekaj pogrešaš v trenutni zvezi. Ali je to razburjenje “metuljćkov v trebušćku” zaradi “pinkiš špeglcov” (in love) ali zaradi njenega ne več spraševanja: “Darling how was your day ?”, ipd. pa ne vem.

Zakaj pa po tvojem cvetu ne letajo čebelice Maje, temveč se sliši tišina poletnega travnika (metaforično rečeno), pa obstaja tudi mogoče teorija, da tvoja partnerka deluje “agresivno” kar morebiti odganja (lepe) poglede in ali (še huje !) flirt. Možnost je tudi, da se ne giblješ v krogu promiskuitetnic. 😐

Jao, preveč neznank v matriki. 😀

To pomeni, da si lahko vesel, saj nimaš kaj izbirat:)
pri meni se je pa zgodilo, da sem bila zdaj skoraj pol leta samska, zdaj pa sta prišla dva naenkrat!! ne vem kaj naj naredim, z enim sem šla že na zmenek, drug me še čaka.., ampak se kr slabo počutim, kot da bi nekoga varala, čeprav uradno še nisem z nikomer…..jojjjj, težko se bom odločila, oba sta fajnnn 🙂

Točno zato, ker življenje niso logične tvorbe in ljudje nismo popredalčkani. Eni dobivajo ponudbe, pa jih izkoristijo, drugi jih dobivajo pa ne izkoristijo, tretji jih ne vidijo, četrti ne dobivajo…

Načeloma pa za tvoj “pregovor” : Ko nisem v vezi, ni nikogar, ko sem, ponudbe dežujejo, velja, da smo ljudje v vezah načeloma srečnejši, kar se odraža tudi navzven, ljudje to opazijo, opazijo sproščenost, spontanost, tudi nezainteresiranost, kar je do neke mere privlačno –> najboljši sadež je tisti ta prepovedan.

Kar ne pomeni da nisi sproščen in zadovoljen. Pač… ne obremenjuj se z nepotrebnimi vprašanji.

Pa koliko si ti star da to sprašuješ? Kaj potrebuješ nahraniti svoj EGO? Jaz imam punco in se to nikoli nisem vprašal.

Huh, zakaj neki bi spraševal, če ne premišljuješ o določenih stvareh (o tem, zakaj nisi bolj oblegan)? Najbrž nisi zadovoljen, zato sprašuješ in zato tudi nisi oblegan. Mogoče si si pa že sedanjo s težavo našel in ne vem, zakaj bi bilo sedaj kaj bolje. Teorij je toliko, kolikor je ljudi. Torej, jaz bi rekel, da si se že za sedanjo punco precej namučil in mogoče enostavno nisi tip, ki mu ženske padejo v naročje. Pa brez zamere, samo moje razmišljanje kot replika na tvoje razglabljanje.

Nekaj več let imam.

Ma ne, sprašujem preprosto zarad tega, kar sm napisal v prvem postu: “potem pa nekega dne najdejo. No, kmalu zatem pa imajo še cel kup ponudb. Pač tisto, ko iščeš, ni nikjer nikogar, ko pa si že našel, pa se najdejo povsod še mnogi drugi.”
Opažam da to ni pravilo, pa sem povprašal, zakaj je včasih tako.

Spet nekaj razmišljanj od mene. Drži da nisem tip, ki bi mu ženske padale v naročje, do nedavnega (približno 1 leto nazaj) sem se zadovoljil s tistimi, ki so mi bile na voljo. No, zadovoljil, na mojo srečo se je vsakič odvilo tako, da s tistimi s katerimi bi bil le zato da ne bi bil samski, dejansko mi pa niso bile privlačne, nisem pristal skupaj.
Kar se pa nje tiče, pri njej ni bilo potrebnega nekega hudega osvajanja. V bistvu je bilo tako da čim sem se moral nekaj posebno trudit, ta trud ni obrodil sadov. Z drugimi besedami, v zbliževanju naj bi bil trud porazdeljen približno 50:50, kar pomeni da mi je uspelo pri tistih, ki so tudi same vložile približno polovico truda. Pa ta ki sem jo omenil na začetku teme, je imela res veliko ponudbe, pa gre za res luštno punco in od vseh ki so ji dvorili, je le meni uspelo. Ni zdaj namen tega da se hvalim, gre samo za to da malo osvetlim situacijo.
Sicer tudi sam poznam kar nekaj deklet, pri katerih pa ni “povpraševanja” s strani tipov, pa to luštne punce, poleg tega ni z njimi nič narobe (mogoče to da so nekatere od njih pobožne, pa se one sploh ne zavedajo da je ravno v tem problem). Mogoče je problem v tem da nismo kaj dosti med ljudmi oz. nismo “na trgu”, mogoče je problem v tem da se ne znamo narediti zanimive, kaj vem…