Prebiram vaše pogovore in se vam tudi jaz oglašam….
Zase pravim da sem od pubertete prekomerno hranjena( strokovno ), poskusila vse možne dijete, čakala na čudež….
No nisem ga našla!
Po prigovoru moje sestrične sem se odločila, da pomagam moji mami, ki ima operacijo v januarju.
No pa je izbilo sodu dno in sem zbrala pogum tudi sama…..
Imam že datum v maju, strah me je, kaj bo potem, vendar verjamem, da bom tudi jaz enkrat normalno stopila v trgovino z obleko, pa me ne bo kakšna rahitična trgovka debelo pogledala že pri vratih, njen pogled pa mi bo kričal, ne govoril- poglej se kakšna si, zate tukaj nimamo nič!!!!

No to je samo ena taka kratka!

Vidim da obvladate vse, nisem pa brala vse od začetka, zato bi prosila za eno informacijo, saj vem da jih imate….
V SG me bodo opreirali, pa me zanima koliko časa si na bolniški po operaciji obvoda, stem da delam na delavem mestu, kjer dvigujem precej težke stvari in tista , ki ma z tem izkušnje, če ji je bilo to dovol, ker pač imam srečo in bom opreirana tik pred dopusti, pa lahko podalšam bolniško z dopustom?

Hvala za odgovor!!!

Katere pa ni strah jit pod nož, sam če si psihično tako sesut, kot sem jaz, mi drugega res več ne preostane….. Jaz sem se odločila za obvod, ker tega gladko malo več ne prenesem, pa če mam zato samo še 15-20 let, naj bojo ta kvalitetna, sicer me bo pa kap ali pa sladkor, maščobe, jetra…pač nekaj drugega pobralo.

Zakaj hudiča bi me pa kile!!!!
Čestitam ti za odločitav!!!!

Vanilija, kako je s tabo, si še med nami?[/quote

Oj,
še sem tukaj….kilogrami se počasi topijo,pridelala sem že lep kupček minusa,danes se tehtam in,da vidim koliko je manj….vam sporočim.Drugače je pa počutje boljše,hrane se mi nič ne “lušta”,pa tudi,če bi se mi je,nebi spravla nič v sebe,pa volja mora bit….imejte se rade

Tole me malo skrbi, okrog volje, kaj to pomeni, saj voljo imamo, a ne, če damo vse to skoz, da se prikopljemo do opercijske dvorane, a potem še rabimo veliko volje? Tole me pa res skrbi, ker jaz sicer voljo imam, najbolj takrat ko sem sita, potem pa s pretekom časa tudi volja mineva, tako do jutra pa kar skopni. TOle malo bolj opiši, prav? Lp

oj,
volja in vztrajnost morata bit….moraš si znati reči NE,pa saj ti tudi sam želodec pove,kdaj je poln,ne vem kaj je tukaj vprašanje?sem pač napisala,da moraš imet voljo in,da sam sebe prepričaš kaj je dobro za tebe…pa lp

Voljo moraš imet, o pa še kako močno in pa vztrajnost. Brez tega ti tud op ne bo pomagala, to ti je samo opora, gledat moraš kaj daš v sebe pa koliko, gibanje pa je druga zgodba, to pa tako ali tako mora bit. Ni tako enostavno kot zgleda na prvi pogled, žal.

lp

mucamaca2, ko prideš iz operacijske takrat se šele začne 🙂

Po operaciji se prava bitka začne… Brez volje ni nič ali pa pridejo kg nazaj, ni vse lahko. Operacija je samo opora, da nam nek čas, da razrešimo probleme okrog prehranjevanja, potem pa moramo sami naprej… Uf, ko pomislim nazaj, operacija je bila samo kaplja v morje ogromne volje :).

Punce, ne me strašit! Prav? Saj razumem, da ni vse lahko, ampak. a ni tako, da nisi lačen? Razumem, da bi glava še jedla, ampak sem upala, da želodec noče. A se motim? Gibanje pa seveda mora biti, to ni problem, sem zelo aktivna, samo… Pemina, sem videla fotografije, mislim, da tvoje, za občudovat, pa imaš kakšne probleme, saj je že kar nekaj časa od operacije, a ne? Hm, nekaj sem na Googlu prebrala,da imajo ljudje probleme s prebavo, pa s slabostmi pa z hm, vetrovi, če se fino izrazim. A bi mi kdo to povedal, da vem, a si potem še za med ljudi ali se moraš bolj noter držat- Pa vesele praznike, eni še fajn potičko bašemo!

mucamaca2 vse je odvisno za kako OP se boš odločila!!!
Pri trakcu se moraš dosti držati nazaj se pravi pazit kaj ješ, pri resekciji imaš v pomoč da ne poješ veliko ampak moraš paziti vnos kalorij, pri bypassu pa ni tako strogo kaj ješ, ker imaš del črevesja ki vsrkava kalorije speljanega na večji del želodca in ne more vsrkavati kalorije hrane, zato pa moraš dodatno piti vitamine zaradi tega.
No mislim da imaš malo boljše predstavljeno sliko zdejle.

Super, hvala lepa in vesele praznike. Pa je res fajn kaj slišat od drugih. Obljubim, da bom svoje izkušnje delila z vami

Tudi pri bypassu moraš preklemano pazit, kaj daš v usta, ker gredo sicer kilogrami gor. Sem dve leti po operaciji bypass, pred operacijo sem shujšala 27kg, po operaciji še dodatnih 36, vse skupaj 63, trenutno sem pa na +20kg. Po novem letu bijem novo bitko, da izgubim še 40kg.

Pravkar sem klicala endokrinologa v Lj in je rekla, da me lahko napiše za januar 2013! Aaaaaaaaaa! Očitno bo res treba it samoplačniško.

LenčkaM se strinjam s teboj, ampak pravim da spet ni treba tako pazit kot pri trakcu in resekciji, se pravi če se kdaj pregrešiš ni nič narobe, se pravi da si lahko kdaj privoščiš kaj. Je pa tudi to odvisno kako agresivno OP ti naredi pri bypassu, saj nimamo vsi isto narejeno, se pravi koliko cm ti naredi obvod.
Želim ti vso srečo da dosežeš svoj cilj.

Jaz imam trakec, pri meni je potrebna samodisciplina pri prehranjevanju, da jem počasi itd. Težav nimam nobenih, saj itak ni bilo nobenih hudih posegov v moje telo. Saj pri nam ni bil nikoli lačen želodec, temveč oči. Te lačne oči bodo pa ostale, če ne boste spremenile nekih navad v tem času, ki vam je na voljo. V roku enega leta jih veliko shujša, potem pa…. ali gredo nekatere nazaj, ali pa jim uspe spremeniti življenjske navade… brez veliko volje, ti nobena operacija ne bo pomagala, operacija je 20%, ostalo je na nas. Tega se zavedaj in bo potem lažje :).

lenčka, a jaz prav razumem tistih 20plus? Torej 20 več kot pred operacijo ali 20 več od tistega manj? Uf, kaj če ne bom zmogla, strah me je razočaranja mad sabo pa nad vsemi drugimi. To sem pa slišala,da je tale bypass kar malo različen, ne vem komu se naj priporočim za tistega najbolj rigoroznega, kaj če me bo zupeljal sladoled? Včasih si mislim, da bi se lahko kar v tiste polne banjce sladoleda ulegla in jedla do nezavesti. Oh sranje, pa sem mislila, da ne bo več želja. Samo nekaj pa je, mene zares grudi lakota,vsaj prve pol ure,pol pa veselje,sedaj pa res ne vem. Odkar sem e odloičila za operacijo sem se kar s ketne spustila, pa sem kakšnih pet kg dala zraven, za zalogo. Uf, očitno ga serjem. Ampak, moje prijatelje pa najbolj skrbi, če se bom spremenila po operaciji, čes, si to kar ješ, potem boš pa tečna zdaj si pa sama dobrota.A je katero bolela glava? Mene vedno ko mislim, da moram malo manj jesti neznosno boli glava, kar seveda ne pripomore k rezultatu.

Tvoj odnos do hrane je napačen, ne bom dolgovezla, imaš probleme s prenajedanjem, odvisnostjo itd. Seveda, da boš tečna prve mesece, ko se več ne boš mogla prenajedat in se s hrano tolažit…. Verjetno ti sladoled ne bo pasal, ne vem, ljudje so različni, večini sladkarije po bypassu ne pašejo. Potem, ko se navadiš na novo življenje, ko ti potegne, da hrana ni hrana za tvojo dušo, temveč samo za telo, pa je vse lažje. Jaz sem se precej spremenila, od požeruha do aktivnega športnika, nasmejana, pozitivna, optimistična oseba pa sem ostala. Vmes sem imela hude krize, nekaj mesecev po operaciji. Neka osebnost ostaneš, se pa spremeniš, seveda se. Brez neke spremembe ni uspeha. Lakota ostane, želodec pravi ne. Po operaciji imaš približno leto časa, ko lahko ogromno spremeniš, takrat je operacija še najboljša bergla. Potem, ko se navadiš živeti z novim želodcem, se da tudi tako komot zrediti, prenajedat… Pazi predvsem na svoj metabolizem, o tem ogromno preberi, sedaj boš imela čas, ko boš v bolniški, da si ga preveč ne zrušiš v tem letu, da tudi kasneje ne bo težav, če boš kaj več pojedla. Jaz mislim, da se jih večina tako zelo poredi nazaj predvsem zato, ker si v prvem letu popolnoma porušijo metabolizem s premajhnimi obroki, s premajhnim vnosom kalorij… Ti boš imela bariatrično operacijo, to je to, pač ena bergla, ostali napotki za hujšanje veljajo popolnoma enako kot za neoperirance. Preberi si tudi druge teme na tem forumu. Brez poznavanja tega, boš dobila kg nazaj, mogoče ne kratkoročno, dolgoročno pa zagotovo.

Plus 20 na tisto najmanjšo težo po operaciji, tako da sem še vedno v izgubi po operaciji oz. še vedno -43 od max teže, ampak slaba uteha, cilj ni dosežen.

Tvoj odnos do hrane je napačen, ne bom dolgovezla, imaš probleme s prenajedanjem, odvisnostjo itd. Seveda, da boš tečna prve mesece, ko se več ne boš mogla prenajedat in se s hrano tolažit…. Verjetno ti sladoled ne bo pasal, ne vem, ljudje so različni, večini sladkarije po bypassu ne pašejo. Potem, ko se navadiš na novo življenje, ko ti potegne, da hrana ni hrana za tvojo dušo, temveč samo za telo, pa je vse lažje. Jaz sem se precej spremenila, od požeruha do aktivnega športnika, nasmejana, pozitivna, optimistična oseba pa sem ostala.

Tezko verjamem napisanemu, glede na tvoje poste, ki jih berem

Vmes sem imela hude krize, nekaj mesecev po operaciji. Neka osebnost ostaneš, se pa spremeniš, seveda se. Brez neke spremembe ni uspeha. Lakota ostane, želodec pravi ne. Po operaciji imaš približno leto časa, ko lahko ogromno spremeniš, takrat je operacija še najboljša bergla. Potem, ko se navadiš živeti z novim želodcem, se da tudi tako komot zrediti, prenajedat… Pazi predvsem na svoj metabolizem, o tem ogromno preberi, sedaj boš imela čas, ko boš v bolniški, da si ga preveč ne zrušiš v tem letu, da tudi kasneje ne bo težav, če boš kaj več pojedla. Jaz mislim, da se jih večina tako zelo poredi nazaj predvsem zato, ker si v prvem letu popolnoma porušijo metabolizem s premajhnimi obroki, s premajhnim vnosom kalorij… Ti boš imela bariatrično operacijo, to je to, pač ena bergla, ostali napotki za hujšanje veljajo popolnoma enako kot za neoperirance. Preberi si tudi druge teme na tem forumu. Brez poznavanja tega, boš dobila kg nazaj, mogoče ne kratkoročno, dolgoročno pa zagotovo.[/quote]

mucamaca2

Mislim, da je najboljsi naslov za postaviti vprasanje glede tega kaksen poseg bi bil najbolj primeren se vedno dr. Breznikar. Razume strahove in je pripravljen odgovarjati in pomagati. Glede na izkusnje s pacienti pa najvec lahko pove on, samo poslusati ga je treba. Razlika med trakcem in razlicnimi obvodi je velika, res je pri vseh treba spremenit prehrano, vztrajno gibati…. odrekanja po by passu pa mislim, da ni. Kolicine so res manjse…. zadostuje kepica sladoleda z uzitkom…. pocasi… ne pa “potopit se v banjico” to meni ni nikoli uspelo, najveckrat se mi je v posodici stopil, preden sem zmazala eno kepico.

Vanilija
kar se tiče odvajanja blata, je po moje povsem logično, da ne moreš vsak dan, ker pač minimalno ješ, sploh na začetku, ko so bolj juhice na vrsti. Jaz sem deset tednov po operaciji, pa grem na blato vsake tri ali štiri dni. Pomagaj si z donatom, seveda ga prej pusti odprtega, da gredo mehurčki ven. Drugače je pa meni pomagalo ribje olje, ki mi ga je predpisala dr. Pintarjeva. Lp