Motivacija za vsak dan!
Danes je končo ena noč, da sem kolikor toliko normalno spala, brez baldrijana in to celih 7 ur. Zadnji teden sem spala po 4-5 ur na noč, slab spanec, pa še ta z baldrijanom.
Prehrana zadnjih nekaj dni okoli 1200-1300 kalorij na dan, z velikimi zaslugami pohanih zrezkov, svinjske pečenke, piškotov, čipsa in podobne prazne hrane, še en krof je bil vmes (hvala mojemu bratrancu za ta krof, ker je bil edina hrana, ki sem jo dejansko okusila)… Torej jedla sem vse nekaj po malo, a hudo kalorično, nobenega sadja, nobene zelenjave. Danes bom poskusila nazaj na svojo prehransko pot, bomo videli, kako bo.
Zadnjih nekaj dni se nisem tehtala, danes 73,8kg, vidim, da imam malo natečene prste, noge malo bolj natečene, sklepam, da sem uspela zadržat tudi nekaj vode v telesu, ampak saj bo, počasi, se bom že vrnila nazaj na svojo pot, kolikor bo šlo. Upam.
Moram se tudi malo pohvalit (ja, hvalim se, a ne), ljudje, ki me niso videli en čas, so bili navdušeni nad mojo spremembno, eni so rekli, da ne smem shujšat niti grama več, drugi pa celo, da bi se morala zrediti kako kilo :)))
(ampak moje trebušne obloge so bile skrite pod oblačili, tako da teh mojih par kil viška, ki jih še imam, niso videli)
Uuuffff☺ optimistična napoved. Se strinjam Samo hvalim se, da bom imela čez pol leta 73..Hahahahaha.. 73kg je moja idealna teža pri 176cm.
Realno računam na – kilo na mesec,..
Cilj je iti pod 80..
Se pa strinjam s tabo, kako te dojemajo in pohvalijo drugi, za nov, lepši izgled, sama pa pod elastiko hlač skrivam odvečne blazinice..
Sama se še vedno dojemam močno,..
Še vedno me moti vse po vrsti..
Zdaj se hladim, sem naredila veeeelik krog po dolgem času. Super dan!
Sem par cm višja od tebe in pri 86kg sem si bila wow v primerjavi z začetkom hujšanja, rav suho sem se počutila.
Saj zdaj vidim po fotkah, kako ogromna sem bila pred hujšanjem, kako debela sem bila še pri 95, 90, 85 in kakšna razlika je med lani in letos, ampak mene debelost ni nikdar vizuelno motila, ko sem se pogledala v ogledalo, kaj pa vem, vedno sem videla eno nasmejano bitje, ne glede na telo, le zdaj sem včasih presenečena, ko se pogledam, tisto: uu, sem to res jaz?!
Od kar sem začela z gibanjem, pa se ne rekreiram kaj dosti, le nekaj osnovnega, se pozna razlika, itak še vedno vse visi, a se zdi, da se premika v pravo smer, tonus se je malce popravil in mislim, da se bo dalo s časom tudi čvrstost popravit.
Smešno mi je, ker sem vedno imela ploščat trebuh, že kar usločen in široke boke, zdaj se je pa ta moja peščena ura podrla in so mi ostale obloge na trebuhu, saj ko stojim, se ne vidijo, ko se usedem, so pa kar šlaufki. No, to bo šlo verjetno počasi s telovadbo.
Kupila sem si hlače, take iz tankega platna, široke in lepo padajoče, št. 38. To številko sem prej nosila s kaimi 5kg manj, zgoraj nosim M, če je le dovolj dolga stvar, S mi je vse prekratko in ni mi všeč, če je čisto prilepljeno, imam raje malce ohlapnejša oblačila.
Kar lepo počasi nadaljuj tako, kot do zdaj, ko boš padla pod 85, boš dobila nov zagon, pa pod 80 spet novega, pod 75 novega in prepričana sem, dda se ne boš ustavila na 73 😉
Počasi se vračam nazaj v svojo rutino, ne gre še čisto tako, kot bi rada, ampak včeraj je bilo že manj tiste močno kalorične hrane in več bolj zdrave, s kalorijami pa še vedno nisem prišla na 1400, do 1200 še znese, več ne. Upam, da se ta teden počasi spravim nazaj.
Pozdravljene v novem, prvem poletnem tednu.
Sam hvalim se, dobro se držiš, te občudujem. Tudi sicer se iz tvojih zapisov veliko učim, ugotavljam tudi, da imam še precej dela na sebi, čeprav sem sama sebe imela za kar stabilno osebo. Očitno temu ni tako, so obdobja, ko precej dvomim vase. Oziroma dovolim, da me tudi malenkosti vržejo iz tira, kar se v mojih letih naj ne bi več dogajalo.
Tudi kar je napisala Mirjana mi je dalo misliti, v marsičem se najdem. Prvo, kar se moram naučiti je obvladovanje stresa. Mogoče kakšno priporočilo, kakšna literatura?
Doječa, čestitke, super napreduješ, si za zgled. Štefka, kako si speljala nedeljo, je šlo po planih?
Prvi alt, Matruška, kako sta vidve?
sam hvalim se in Doječa, visoki sta, torej se z vajinim razmerjem kg/cm ne morem primerjat.
Po drugi strani pa – meni je 72 očitno zabetonirana, morda imam v podzavesti, da so mi na nekem zdravstvenem merjenju izračunali, da je zame 72 primerna teža, glede na mišice, kosti, starost… . Sedaj sem cca 14 dni res pridna s hrano, pa se na teži ne pozna. Čutim, da nisem pripravljena še kaj bolj omejevat hrane, še manj, da bi si štela kalorije, ker po svojih merilih jem pretežno zdravo in količinsko primerno. Z miganjem sem ok, seveda bi večkrat plavala, če bi bila priložnost, ampak to je zaenkrat to.
Življenje je lepo, če ga gledaš iz pravega zornega kot, tako da nameravam preživet eno lepo poletje, ne glede na to, kaj si kdo misli o mojem obsegu pasu in bokov.
Hvala. Trenutno sem sicer v fazi zanikanja, tako da je verjetno malo lažje, čeprav me vsak dan nekajkrat prime tisti grozni občutek, ko misliš, da ti nekdo trga vse notranje organe. Tudi obveznosti imam toliko, da ne vem, kje se me glava drži, tako da tudi ta preusmeritev pozornosti deluje na svoj način, se pa trudim, da ko začutim bolečino, da jo predelam in da je ne potlačim, ker imam izpred let grozno izkušnjo s prebolevanjem in si ne bi privoščila še 1x take poti.
Ko podvomim vase, se poskušam spomniti podobnih situacij in občutkov, kaj sem takrat naredila, kako se je izteklo, kaj je bilo dobro in kaj slabo, da se lahko nekako orientiram, kaj zmorem in česa ne zmorem. Človek zmore čuda stvari!
Druga stvar je, da sem trmasta kot trije osli skupaj in zato analiziram v glavi tudi tisto, kaj jaz bi in česa ne bi, si res želim ali samo mislim, da moram, kaj mi bo prinesel cilj in kaj bo odnesel ter kako bi se jaz počutila v obeh situacijah, če dosežem cilj ali če ga opustim. Na srečo se dobro poznam in mi to ni problem, s takim načinom razmišljanja pa se znebim strahov, ker strah je tisti naš največji hromilec in naša največja zavora v življenju, še najbolj z.ebano pa je, ker se ga marsikdaj niti ne zavedamo in se ga ne znamo lotit!
Imam tudi srečo, da sem matematični tip, ko sem se naučila težave reševati analitično, skoraj že matematično, je življenje veliko lažje. Čim manj filozofiranja in kompliciranja, pa se vse da rešit!
Moja tehtnica se je danes spustila na dvojko, 72,9kg, čeprav sem včeraj pojedla 2k kalorij, od tega jih je bilo 1300 v obliki piškotov in tortice, po katerih mi je bilo grozno slabo! Mislim, da se tega ne bom šla več, ok, piškot ali dva, nekaj sladkega mora bit, ampak 200+ gramov linških pa res ni dobro niti tako, niti drugače. Izgovarjam se na menstruacijo in na manjko kalorij v prejšnjih tednih, eh, včasih so izgovori dobrodošli…
sam hvalim se, dobro ti gre. Ne bodi prestroga do sebe (seveda, škatla linških pač ni za vsak dan in za vsako situacjo). Imam nalaitičnega moža, zato vem, da vam je v marsikakšni situaciji lažje. Jaz se tega še učim, sam na stara leta, vprašanje, če bo kaj iz tega 😉 Pa še matematika mi ni nikoli prav dišala… 🙂
Tudi jaz sem včasih komplicirala in filozofirala, dokler me ni zadelo eno težko obdobje, ko sem se sesula in se komaj sestavila nazaj. Prisegla sem si, da si nikdar več ne dovolim, da se mi zgodi kaj takega, ker je grozno in posledično sem začela težave reševat tako, kot bi reševala matematine enačbe z eno ali več neznankami. Ja, imam pa tu srečo, da mi je matematika blizu in sem se našla v takem načinu razmišljanja.
Morda ti bo težko obvladat v nulo, če nisi tak tip, a z nekaj truda se da naučit in boš videla, koliko je lažje.
Kot pri vsaki stari, moraš probavat in probavat in ko ti enkrat uspe, gre potem drugič, tretjič in vse naslednjič veliko lažje, dokler ne preide v navado.
Včeraj sem zmazala 1500kcal, skoraj pol od tega na račun sladoleda s smetano in čokolade. Tehtnica danes sicer kaže 72,7kg, ampak bo šla v naslednjih dneh spet malo gor, tako da se bodo piškoti in sladoled morali nekje poznat. Ni mi panika, bo že.
Je pa tole recimo priložnost, da se navežem na temo reševanja težav in planiranja prehrane.
Torej, težava je, da prekomerno posegam po sladkarijah!
Moja glava sicer ne dela čisto tako, kot bi morala, a sem le uspela ugotoviti, da iz tega lahko nastane problem in sem malo analizirala kaj in kako, tudi z izkušnjami prejšnjih dni, ko sem v pomanjkanju časa in apetita posegla po hudo kalorični hrani, da vsaj nekaj pojem in sem prišla do zaključka:
ko nimam načrta kaj bom jedla in si vsaj na grobo ne pripravim hrane v naprej, posegam po hrani, ki je pri roki in je ni treba pripravljat, samo vzameš in poješ.
Torej, ključ je dejansko načrtovanje prehrane, ni treba zdaj za tedne v naprej, ampak vsaj zvečer nek okviren plan, kaj bom pojedla naslednji dan in da imam to v hladilniku, pipravljeno na dosegu roke, da avtomatično to potegnem ven in si pripravim, ker so možgani s planiranjem že fokusirani na to, kaj bom pojedla.
Mislim da, vsaj pri meni, to načrtovanje igra veliko vlogo, s tem bolj zdravo jem, manj kalorij, vem kaj pojem in zakaj, pa še nekako se ta jedilnik zasidra v možganih in težje zaideš s poti.
Bomo videli, kako se bo to obneslo v naprej, koliko se bom uspela držat teh ugotovitev in načrta, ker psihično zelo niham, mentalno je pa moja koncentracija v krepkem minusu, nekako se spopadam z vsakim dnem in uro v njem posebej, včasih bolje, včasih slabše…
sam hvalim se, “čas celi rane”, ane? Vzemi si ga. Drugače pa imaš fajn razmišljanje glede hrane, planiranj, anlitičnega mišljenja…
Natali7 – upam, da se boš pretolkla, čez vse pisanje. Je res vmes veliko o meditaciji? Se ne spomnim več. Vem pa, da so bile ne čas aktualne “kljukice”. To je imela predvsem Štefka čez, pa nas je nekaj dobila na svojo stran. Zadaš si plan in ga potem s kljukicami čekiraš – dnevno, tedensko, mesečno – kot ti ustreza. Imam pa občutek, da nas je večina iz te teme sedaj brez konkretnih planov, v fazi mirovanja… al nam je pa sam prevroče.
Štefka, imaš odklop?
Zame včeraj en hudo naporen dan, počutje kot ob praznem akumulatorju, šele zvečer sem se toliko sestavila, da sem se odvlekla na sprehod. Hrana pa – nekaj srednjega.
Sam hvalim se, kot sem že omenila, dobro se držiš. Seveda ne moreš pričakovati, da boš po izgubi takoj »prava«, proces žalovanja zahteva svoj čas.
Če ti analitika in matematika pomagata skozi hude čase, je to samo za izkoristit in obrnit sebi v prid. Moram priznati, da sama sem bolj družboslovec in anti-matematik, v kriznih časih se potopim v knjige in odklopim zunanji svet.
Meni so teli vroči dnevi pisani na kožo, uživam v temperaturah 30+. Precej manj jem, ravno toliko, da nisem lačna, za mano so prve letošnje ure tenisa, ne morem verjet, kako sem zlomljena. Malo več sem tudi v vodi, kakšnih razdalj, kot jih dela prvi alt se v vrtnem bazenu pač ne da delati, je pa osvežitev dobrodošla. Do dopusta je še daleč, nič zato, se zamotim z delom, da umirim notranji nemir in pozabim na strahove. Skratka, kot si rekla prvi alt, lepo poletje si je treba naredit. Se trudim.
Štefka, Matruška, mamica doma, kako gre?
Eh, moji dnevi so nepredvidljivi, po 100x na dan se sesuvam in sestavljam, čustveno sem v nekem kaosu, en čas zanikam, en čas sem jezna, pa žalostna, potem spet zanikam, potem sem obupana, jezna, žalostna, skratka, cele dneve se mi mešajo čustva in ves čas imam občutek, kot bi na prsih nosila sto kilske uteži, imam potrebo, da kričim na ves glas, da bi lahko skričala iz sebe ta kaos čustev…
Ne morem doumeti, kako lahko nekdo danes je, jutri ga pa ni več.
Opažam pri sebi še neko paniko, ko domačih ni doma, nemir, celo živčnost, na momente panika, prav se me tišči, ko niso doma, verjetno strah pred še kakšno izgubo. Strah me je, da se ne bi izgubila nekje v tem vrtincu.
Nalagam si kup nekega dela, kar mi je na začetku še pomagalo, da se zamotim, zdaj pa nima veze, če kaj delam ali ne, čustveni kaos je vedno prisoten.
Saj vem, da bo s časoma bolje, ampak razumska in emotivna plat človeka nista vedno najbolj skladni.
Kar zadeva težo, se vrtim okoli 73, malo na dvojki, malo na trojki, pri hrani sem že boljša, prilezem do 1200-1400 kalorij, tudi delež cukra sem zmanjšala, a je še vedno višji, kot je bil prej, prav manjkajo mi sladkarije n mi ne zadostuje košček čokolade ali kepica sladoleda, kar iščem še in še. Mislim, da bom tu z nekaj samokontrole počasi nazaj, z nekaj padci verjetno, a upam, da spravim vsa ta del nazaj v normalo.
Kaj naj vam rečem, držite se, grešite po pameti in se držite svojih planov, saj vam gre, enim hitreje, enim počasneje, bistvo je, da se premika v pravo smer!
Sam hvalim se, predvidevam, da so tvoji občutki glede na situacijo normalni, nisem strokovnjak, se mi pa zdi, da si zelo razumna oseba in veš, da to, kar se ti dogaja sodi v okvir žalovanja. Upam, da kljub vsemu uspeš v vsakem dnevu najti nekaj, česar se razveseliš. Nekaj, kar ti privabi nasmeh, kar ti pove, da je vsak konec tudi nov začetek. Drži se, čez težko obdobje greš, če ne gre drugače, poišči pomoč.
Jaz sem kar v redu. Tehtnica je danes pokazala 57,9, bi bilo manj, če ne bi grešila pri hrani (in pijači).
Bel kruh poleg dobrot z žara in ob večerih kakšen kozarec ohlajenega vina terjajo svoj davek. Pa vendar za nobeno ceno ne dam teh poletnih užitkov. Lepi dnevi so, polni sonca. Nabiram ure tenisa, malo čofotam v bazenu, jemljem vse, kar nudi poletje.
Prvi alt in Doječa, vesela za vaju, da sta ok. Počakamo še na ostale, da se javijo.
sam hvalim se, tudi jaz ti ne morem svetovat kaj pametnega. V bistvu me je strah, kako bom, ko “pridem na vrsto” za tako izkušnjo…
Se je pa danes razrešil en drug problem, ki me je res moril zadnje tedne, zaradi česar bom zagotovo lažje dihala. Včeraj sem bolj za hec napisala stavek, da sem preverila, če forum sploh še deluje :)))
Ampak, zdajle sem pa res ok. Danes bo hladen špricar tudi zame, ko pridem domov. Na tehtnico nisem stopila že lep čas. Vprašanje, kaj bo rekla, ker je bila zadnje čase prehrana bolj mimogrede (več iz žara in zelenjava, trudila sem se držat stran od kruha) in se počutim precej napihnjeno.