krst-darila
Prosim pomagajte. Kaj naj kupim za krst, nisem botrica, sem pa teta. Rada bi, da bi bilo kaj uporabnega, najraje nebi oblek, ampak kaj drugega. Možno je tudi, da se povežem še z nekom od povabljenih in mu kupimo kaj skupnega, za večjo ceno (seveda ne več kot 15-20 tisoč), sama pa bi dala tam nekje 5-6 tisoč. Pomoč!!!!!!!, ker se mi kar mudi.
Mi gremo tut kmalu h krstu in veš kaj si želim? Tobogan, gugalnico, kolo. Saj otroci hitro rastejo, te stvari pa toliko stanejo. Bojim pa se da bomo tudi mi dobili en kup plišastih igrač, ki jih imamo že sedaj krepko čez 100 (jaz sem jih namreč nekoč zbirala). Torej bolje se je z nekom povezat im kupit nekaj res uporabnega.
Po naravi sem tradocionalist – konservativna torej.
Mislim, da za krst drugim kot botrom ni treba ničesar prinesti, sploh ne vem, kam bomo prišli, če bomo otroke ob vsaki priložnosti zasuli z darili. Sploh je krst sam po sebi darilo in po mojem mnenju res ni treba kaj več.
Sicer pa je najin sin za krst dobil dva zlata obeska (od vsake botrce po enega), od moževih staršev tortico v obliki jagenjčka, od mojih pa eno krasno sliko slikarke Melite Vovk, ki jo je narisala posebej zanj. Na sliki je otrok, ki gre čez brv, za njim pa angel, ki ga čuva. Zgoraj je v oblačku napisano: Bine, srečno in varno pot!
Meni je to božansko darilo, ki mu bo ostalo za vedno.
Torej moj nasvet – izmisli si kaj podobnega, mogoče sama poišči kakšnega že izdelanega angelčka – iz gline ali lesa. Za kolesa, igrače in druge sicer praktične stvari pa je po mojem mnenju čas še ob prvem rojstnem dnevu. Te stvari nimajo nobene vrednosti več, ko jih otrok “odrabi”.
V bolnico mi je tašča prinesla zlatnik, ki na nek način potuje iz roda v rod z željo, da bi bil od mojega sina. Tudi to darilo ima zelo veliko spominsko vrednost…
Ne vem sicer, koliko daš na takele stvari, jaz dam veliko…
Še nekaj sem se spomnila. Če še nimajo, lahko kupiš okvir, v katerega daš glino in vanj odtisneš otroško rokico ali nogico. Tudi to je večno in z vsakim dnem pridobiva na vrednosti.
Lepo doživite krst tvojega nečaka oz. nečakinje (tudi midva greva v nedeljo na krst, mož je boter, za spomin sva novokrščenki kupila verižico z Rafaelovim angelčkom).
Otroški jedilni pribor z vgraviranim imenom je krasna ideja.
Pa tudi Trobentica je nanizala kar nekaj lepih predlogov.
Pri nas je bilo takole:
Botrica je kupila uhančke (na mojo željo) – po naključju je druga tetica kupila popolnoma enak obesek za verižico. Dobili smo tudi zlato zapestnico z vgraviranim imenom in datumom krsta. Obesek z Rafaelovim angelčkom (verižico je dobila kasneje za prvi rojstni dan).
Skratka – zlato, ki ostane.
Oblekic je bilo tudi nekaj, k sreči nič igrač!
Naj povem še idejo naše babice:
Glede na to, da imajo otroci danes dovolj oblačil, igrač …, ne bodo za rojstni dan dobili nič drugega kot zlatnik. Tako bodo dobili vsi vnuki vsako leto po en zlatnik.
Meni se ne zdi slaba ideja!
Nataša
Kar se igrač tiče:jaz priporočam,da (če že moraš) izbereš kakšno leseno v trgovini Ristanc (ob Ljubljanici),drugače pa se meni zdi tudi fino,če mu npr.odpreš njegov bančni račun in pripraviš vse prisotne (oz.tiste,ki nameravajo kaj dati), da denar položijo nanj.Se mi zdi lepa in predvsem vzgojna gesta.
Trobentica:bom povedala teti, da jo hvalijo na internetu (se ji bo fino zdel)