Kristusov pasijon
Najprej sem se psihično pripravila na ogled filma. Kakor nosečnica, ki se psihično pripravi na porod. Nekaj ljudi je odšlo iz kinodvorane in se niso več vrnili.
Ostalo mi je najbolj v spominu, ko so nekoga določili, da pomaga Jezusu nositi križ. “Zakaj pa jaz, saj jaz nisem nič naredil? “
Torej, vsak mora nositi svoj križ.
Vendar, ko mu je pomagal nositi križ, pa je Jezusa razumel in postal do njega sočuten.
Še na križu je Jezus dejal: “Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo”.
Ja, je kar močen zalogaj…
Mene je tud kar stisnilo po prvem ogledu (to je bilo že davno nazaj, še preden se ga je vrtelo v kinu in sicer v postnem času; takrat, ko je ta film res pasal). Pa me do naslednjega postnega časa niti ne mika še enkrat ga videt.
Ciciy, a ti si ga gledala v kinu? Kakšen je bil obisk?
Mene je razkurilo: takrat, ko je bil film aktualen, ga niso vrteli; potem smo tisti, ki nas je to zanimalo, seveda na razne načine vseeno prišli do njega in si ga ogledali; zdaj, ko smo pa komaj dobro stopili iz velikonočnega časa, ga pa grejo predvajat; tisti, ki nas je zanimalo, smo ga že vidli in verjetno ne bomo šli še enkrat kar v kino gledat, tisti, ki jih to ne zanima, ga pa itak ne bojo šli gledat.
In potem bojo rekli: zakaj smo ga sploh vrteli, sej folku itak ni blo zanimivo… 🙁
No, ampak film sam po sebi je pa… Uf!
Zakaj pa pol snemajo filme o Hitlerju, o prvi/drugi svetovni vojni, o povojnem času, o partizanih, o rimskih osvajanjih, o Alexandru Mkedonskem, o Napoleonu, o Nikolaju in ostalih zgodovinskih osebnostih, če se vse to da prebrat v zgodovinskih knjigah??????
Posebaj me je navdušilo, da nastopajoči govorijo v avtentičnih jezikih tistega časa: stari hebrejščini in latinščini.Pilat izgleda veliko bolj originalen, če govori latinsko, kot pa v kakšnem drugem filmu, kjer govori angleško.
Mel je pač hotel samo križanje prikazati čim bolj prepričljivo, kot je po njegovem bilo. Meni se zdi, da so se drugi filmi o Kristusu bolj ukvarjali s pripovedovanjem o njegovem življenju, pač za tiste, ki recimo niso brali Biblije. melov film pa nima namena pripovedovati, ampak prikazati.
Tudi naši kinematografi bi veliko raje predvajali filme v “aktualnem” času, kot pa nekaj mesecev kasneje, ko ti ne gre več na bruhanje :). V glavnem, zadeva je taka, da se gonijo za filmom kot je lemogoče, vendar, če niso bili prej prijavljeni zadnji meljejo.
Kaj pa 11.9. od Moora? Že igra? Je že za pogledat na pcih?
Obisk ni bil velik, morda zato, ker je bila prva predstava. Ne vem.
Kdor iz lastnih izkušenj gleda film, tisti, ki je veliko izkusil v življenju, bo film še drugače razumel.
Lepo je tudi prikazana Marija, ki objame Jezusa, ko grdo pade, ko je bil še majhen deček. Tudi mi se moramo vprašati, ali znamo objeti otroka , ko pade, ga potolažiti, umiriti njegov jok. Predvsem pa ga pripraviti na življenje, ki je včasih do nekaterih tako kruto, pa naj bo to bolezen, revščina, neuspeh… Naučiti ga sprejeti življenje in se spopasti z njim.
Religija je pač neuničljiva. Vedno se bodo našli hendikepirani ljudje z obrobja družbe, ki v svojem bednem življenju potrebujejo tolažbo in občutek varnosti in sprejetosti.
Čisto vseeno je ali je predmet čaščenja zlato tele, lipov malik Kristusa, ali pa Miki Miška. Izmislili si bodo pač take bogove, ki zapolnjujejo predvsem njihove čustvene manjke in potrebe.
Tole je pa neumesno pod tole temo, a veš, zakajj.
Poleg tega, da je žaljivo in zafrkljivo do vseh, ki jim je vera več kot le malikovanje Mikimiške in lipovega kipa.
Če nič ne veš o veri, bodi modro tiho in ne strešaj neumnost.
Patetično.
Posebaj patetično, ker ste ravno “ateisti” tisti, ki ste desetletja negovali lik ključavničarja Titeka, eni ga še danes. deca ateističnih staršev se hvali s svojo “nereligioznostjo”, a nosijo majice z zločincem Che Guevaro in doživajo orgazme ob rdeči zvezdi.
Religija posebne vrste, bi jaz rekel.
Ja no, pa pomojem je še vedno boljše, da snemajo zgodovinske filme (filme o zgodovinskih osebnostih, dejanjih), kot pa Rambota ali Terminatorja ali kakšne take izmišljene filme. Sej ne rečem, dobro komedijo ali sploh dober film je zmeraj fajn pogledat, ampak eni filmi (pa ne mislim zdej na Rambota, to je kr tko blo, ampak čist nasplošno) so pa taki, da si res rečeš samo: preč vržen cajt in ti je žal, da si ga gledal.
Ob zgodovinskih filmih bi se mulčki več naučili in bi se manj matrali ob bukvah. Film si bolj zapomniš. Jaz še po ne vem kolikih letih vem, da je imel sin carja Nikolaja hemofilijo, pa mi to ni ostalo v glavi iz knjige.
Tko da – zgodovinski filmi so že ok 🙂 Glih kakšne osladne neumnosti so nastale zato, ker ‘niso imeli početi kaj pametnejšega’.
No, mojemnenje je, da snemanje filmov (razen dokumentarnih ) ni resno delo, ampak samo metanje denarja skozi okno. Ko vidiš, kako to delajo, tega res ne moreš več jemati resno. Imela sem nareč priložnost to že večkrat videti in doživeti. Če bi vsak svoje delo resno in odgovorno opravil, bi snemalne dneve in s tem stroške skrajšali najmanj za polovico.
A 11.9. je naslov filma?? Sori, jest ne spremljam tolk tega, sem bol za cajtom…
Dej mal več napiš, pa pogledam, če se ga da dobit… Če te to zanima??
V življenju se je pač potrebno odločiti za znanstveno ali pa za religiozno resnico.
Če se odločiš za religiozno resnico, potem prej ali slej prideš v nasprotje s svojim razumem in se ti ideologija začne podirati kot domine.
Če seveda že nimaš povsem spranih možganov in premoreš vsaj malo zdrave kmečke logike in pameti.
Torej prosim malce kritičnega in razumskega odnosa do materije – ne pa samo kot ovca slediti slediti svojim ovnom vodnikom.
Vzemite si v roke tudi kakšno filozofijo, psihologijo in predvsem sociologijo religije. Na žalost pa je človek predvsem čustveno bitje in mu ni vedno enostavno stvari gledati od zunaj in strogo racionalno.
Res pa je tudi, da je znanost mrtvo hladna in ne ponuja narkotika za lajšanje vsakodnevnih težav. Religija je pač tu v veliki prednosti, saj ljudje v njej dobijo vero, ljubezen in upanje.
In zadnji – bodo prvi !
Imate povsem prav.
Ker je znanost ateistična – potem sem verjetno ateist ali pa nereligiozen.
Vsak, vsaj malce kritično razmišljajoč človek se vpraša na kakšnem intelektualnem nivoju je ideologija, ki v 21. stoletju še vedno preganja hudiča – tudi v Sloveniji imamo uradne izganjevalce hudiča. Halo !?
Odgovor se ponuja kar sam : več kot očitno je, da spada to poneumljanje človeka na smetišče zgodovine.