Nekajkrat sem prebrala, da ste bili vabljeni na konzilij pri obolenju za rakom. Mojemu možu so pred operacijo črevesja rekli da bo vabljen na konzilij, pa ni bil. Zdravljenje s kemoterapijo je že začel. Zdravnik mu je rekel, da bo imel kemoterapijo 3 mesece, z verjetnostjo še enkrat 3 mesece. Ima raka na črevesju z metastazami na jetrih. Hvala za kakršno koli informacijo.

Samo izjemoma kličejo paciente na konzilije. Bolj v primeru, ko morajo pacientu bolj podrobno pojasniti možne načine zdravljenja. Sicer pa je navada, da pacientov ni na konziliju. Vsaj take info imam….

Moj mož je bil operiran na črevesju oktobra 2005, po operaciji je jemal xselodo do junija 2006, ko je krvna slika pokazala, da ni markerejev. Na ponpvnem pregledu v začetku oktobra 2006 so bili ugotovljeni markerji, potem pa je trajalo do marca, da so ugotovili, kam se je “hudič” prestavil. nA JETRA. Od takrat ima zdravljenje s kemoterapijo in xselodo, trenutno je napovedana operacija za AVGUST V MARIBORU. Je zelo težko. Kriza v fizičnem in psihičnem počutju. Zelo veliko počiva in spi. Las nima več. Pa kaj, samo da bi ozdravel. Je pa zelo razburljiv in do mene zahteven, kar pomeni, da MORA biti vse po njegovo, sicer se tako razburi, da bruha. dAJEM MU VELIKO POZITIVNE ENERGIJE, SEM NENEHNO OB NJEM , KER ČUTIM, DA POTREBUJE VARNOST.
Borimo se vsi, kajne? Je pa vredno.

Na OI občasno res povabijo tudi paciente na konzilij, vendar ne prav pogosto. Mene niso nikoli. Sem pa že slišala od nekaterih, da so jih povabili. Tako, da imajo očitno neka pravila igre, kdaj pokličejo in kdaj ne. Vprašaj lečečega onkologa.

Za rakom sem izgubila oba starsa. Od njiju je bila povabljena na konzilij samo Mami. Prisli sva na OI, notri so jo poklicali, ko pa so videli, da sem zraven se jaz, so povabili notri se mene. Zdelo se mi je lepo. Mami je sedela na stolu, okoli nje pa je bilo kaksnih 6 onkologov (morda vec, se ne spomnim prevec dobro). Mamo so sprasevali veliko stvari (kako se pocuti, ali kadi, kako dolgo, kaksne navade ima, ali je zaposlena ali ze upokojena, kaksne simptome ima, kaj opaza na sebi itd.). Pri vsakem Maminem odgovoru me je vodilni na konziliju pogledal, da bi videl, ali se strinjam z Mamo, da bi preverili, ali je zbrana in ali je vse prav povedala oz. po resnici. Ce je kaj povedala narobe, sem jo popravila: namrec Mami je kadila 45 let, na koniziliju je pa rekla, da ne kadi 🙂 Ker vem, da je to pri postavljanju diagnoze in vsem ostalem, pomembno dejstvo, sem zdravnikom povedala, da kadi ze 45 let. Na to je Mami rekla, da je nehala, jaz pa sem poudarila, da je nehala “eno uro nazaj” 🙂 Mami se pac ni zelela prikazati v slabi luci, a onkologom je treba povedati VSE. Vem zaradi izkusnje z Ocetom. Notri sva bili 20 minut, predstavili so ji moznosti zdravljenja, nato jo vprasali, ali se strinja, nakar so ji dali cas se za vprasanja, ki jih Mami ni imela toliko, sem jih pa bolj imela jaz. Videlo se je, da so bili nestrpni (ampak jaz pac nisem zdravnik-onkolog, mi je zelo zal), a so mi na vsa vprasanja odgovorili. To je bilo to. Aja, Mami je imela mestastaze na jetrih, primarni rak so nasli sele na obdukciji.