Nisem vedela, da je mnogo tožb zaradi selitve. In kako se razpletejo, če lahko prosim poveš? Se mora skrbnik preseliti nazaj v domači kraj, dodelijo otroka drugemu staršu ali kako se to potem odvija naprej?

saj, noben ne pravi, da se ne sme seliti kamor hoče, vendar stroške krije tisti, ki rešuje svoj problem, kot je tudi v tem primeru. ČE znate ene lepo napisati , da naj plačnik preživnine kaj dodatno zasluži, da bo preživnino tudi plačal, naj u tem primeru ko so se stroški zaradi njene selitve enako velja, naj torej pokrije RAZLIKO prevoza in sama plača svoje reševanje problema. Ker , če to ne velja, se bi plačnik preživnine komot preselil tudi na drugi konec Slovenije in pri tem pričakoval, da se mu bo upravičeno preživnina zmanjšala? Zakaj se nebi potem njemu zmanjšala? Ene stvari so tako logične, da je sploh škoda o njih razpravljat, da ne moreš zarad svojih osebnih problemov drugemu povzročat finančno škodo . Ob vsaki spremembi pogojev se predno greš v to, vprašaš : ALI BOM ZMOGLA/ZMOGEL nastale dodatne stroške… in če že v štartu veš da ne, potem v to NE GREŠ, ker si tega ne moreš privoščit. A bi ti pristala na zmanjšanje preživnine, če bi se on preselil na drug konc SLo, ker je tam našel drugo službo? nebi, itak ne, kdaj pa je že katera pristala na to.

Histerija: Ali se strinjaš, da je za otroka mnogo bolje, da ima oba starša bližje doma, kot pa 200km narazen? Zaradi stikov, kvalitete časa prebitega s starši,….

Se strinjaš? Če se strinjaš najbrž razumeš zakaj so tožbe na to temo?

in tudi lahko dodam še kar je MICK napisal, da prej je otrok npr 10 let živel v enem kraju, hodu tam v šolo , spoznal prijatelje, se zlil z okolico..zdej pa kar naenkrat selitev nekam bogu za hrbtom, vse novo…pravi šok za otroka…tako do jst to preseljevanje starša drugam, gre tu zgolj za njegovo osebno korist, in ne v otrokovo korist, zato tako početje ostro obsojam.

Mislim, da če bi bil oče kolikor toliko sposoben, bi sodišče v takem primeru otroka predodelilo njemu in stike določilo mami. Ampak očitno se ne zaveda svojih pravic in dolžnosti, zato pa gospa dela kar hoče. Če bi tole moja naredila bi bilo zelo hudo na sodišču.

Dodal bi še to, ker vsi spregledate, pa sem že napisal.

SODNA PRAKSA je, da otroka en star pobere, iskat ga pa pride drugi. Niso več časi, ko bi moral oče skrbeti za transport.

Zato avtorici svetujem, da preveč ne dreza v to, ker bo sicer morala sama se vozit otroka iskat k očetu.

Mene zanima, kako se razpletejo. Upam, da bo moderatorka odgovorila, ker ima podatke iz prve roke.

To ti bo ona povedala. Ti pa meni povej kar sem te vprašal. Me resno zanima.

Miki se strinjam. Če bi bil oče sposoben, bi dobil skrbništvo (no verjetno sploh ne bi prišlo do ločitve, ker se ženske od skrbnih očetov svojih otrok praviloma ne ločujemo). Vprašanje je le ali se svojih pravic res le ne zaveda, ali pa globoko pri sebi ve da ni skrben oče in da bi na sodišču pušnil. In vprašanje je ali gospa dela kar hoče ali dela to v kar je prisiljena, da preživi, ker mora ob nesposobnem očetu, za zarod skrbeti sama.

p.s.
– selitev za otroka ni nujno stres
– selitev je za najstnika stres ker izgubi prijatelje, ne pa ker bo oče/mama 200 km stran
– stres je če živiš v dragem stanovanju brez zaposlitve na robu revščine na socialni podpori
– ne bi smel biti stres sprejeti službe v Zgornjem Kašlju kjer dobiš še poceni službeno stanovanje (ne nakladam, kar pomislite, kako noben od zdravnikov noče na periferijo, kljub dokazano nižjim stroškom življenja)
– morda pa selitev je stres in so zato v ZDA kjer jim ni nič, spokat kufre in se preseliti z vzhoda na zahod, tako zmešani 🙂 ?

Raje bi se držala konkretne teme. Če bi rad debatiral o prednostih tega, da starša živita čim bliže drug drugemu, odpri novo temo.

Predstavljam Vam sodno prakso sodišč glede dodeljevanje preživnine upoštevaje otroške dodatke.

Višina preživnine – otroški dodatek

Vir: Višina preživnine – otroški dodatek, Pravna praksa, 2015, št. 1, str. 19-20.

Sodba II Ips 186/2014, 25. september 2014 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2845/2013)
Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.

ZZZDR – prvi odstavek 123. člena, 129. in 129.a člen

Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (1974) – 22. in 24. člen

ZSDP-1 – 65., 70., 71., 73., in 75. člen

ZUPJS – 4., 10., 12., 42. in 42a. člen
Iz obrazložitve:
…

5. … Vrhovno sodišče je s sklepom II Dor 17/2014 revizijo dopustilo glede vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost za mladoletnega otroka zniža za višino otroškega dodatka.

…

9. Sodna praksa, po kateri se pri odmeri preživninske obveznosti staršev upošteva tudi otroški dodatek, je bila uveljavljena že pred sprejemom ZZZDR. Tako Vrhovno sodišče SFRJ kot Vrhovno sodišče SRS sta že v letu 1964 sprejeli stališče:
“Višina prispevka, ki jo je razvezani roditelj dolžan plačevati za otroka, se v izreku sodbe določi samostojno tako, da ne vsebuje otroškega dodatka, čeprav se ta v izračunu prispevka sicer upošteva (VSJ Rev 3124/64 z dne 17. 11. 1964 in Pž 532/64 z dne 10.7.1964).”

Sodišča so pri določitvi preživninske obveznosti upoštevala otroški dodatek tudi v primeru, ko bi ga upravičenec za otroka lahko uveljavil, pa ga ni, z obrazložitvijo, da ta opustitev ne more iti v škodo preživninskemu zavezancu.1 Tudi po uveljavitvi ZZZDR je sodna praksa ostala enaka.2 Poudarjeno je bilo, da je treba otroški dodatek upoštevati, ker gre za pomoč, ki jo družba daje mladoletnemu otroku – torej za dohodek otroka, s katerim razpolaga tisti od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.3

10. Ko je 1. januarja 1977 začel veljati ZZZDR, je otroški dodatek urejal Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva,4 ki je v 22. členu otroški dodatek res opredeljeval kot denarno pomoč otroku, v 24. členu pa, da imajo pravico do otroškega dodatka vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelj ima lastnost delavca v združenem delu na območju SR Slovenije, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, ne dosega določene višine dohodka na družinskega člana. V Statutu Zveze skupnosti otroškega varstva Socialistične republike Slovenije5 pa je bilo v določbah od 52. do 59. člena urejeno, kako se izračuna višina dohodka na družinskega člana. Po 52. členu so se za člane družine šteli občan, pri katerem otrok živi, njegov zakonec, otroci in stari starši, po 55. členu so se upoštevali dohodki teh družinskih članov v zadnjem letu dni, po 57. členu pa se je upoštevala tudi sprememba v virih dohodka družine. Preživnina se pri izračunu višine dohodka na družinskega člana ni upoštevala.

11. V letih po uveljavitvi ZZZDR se je pravna ureditev otroškega dodatka spreminjala, z njo pa tudi njegov namen. Otroški dodatek sedaj urejata ZSDP-1 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZSDP-1 v 70. členu določa, da se z otroškim dodatkom staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V 73. členu pa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. V 71. členu ZSDP-1 je določeno, da se glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov uporabljajo določbe ZUPJS.

12. ZUPJS v 4. členu določa, da se pravica iz javnih sredstev dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Po 10. členu ZUPJS se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in zunajzakonski ali istospolni partner vlagatelja in vsi otroci in pastorki, ki sta jih eden ali drugi dolžna preživljati. Po 12. členu ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo tudi dohodki in prejemki vseh teh oseb, poleg tega se upošteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in tudi drugo premoženje teh oseb. Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, med temi je seveda tudi sprememba števila oseb ali upravičencev in sprememba vrste periodičnega dohodka. Po nastopu spremembe pristojni center za socialno delo ponovno odloči o višini otroškega dodatka (42. in 42.a člen ZUPJS). Pomembno je tudi, da se po 75. členu ZSDP-1 pravica do otroškega dodatka prizna za dobo največ enega leta.

13. Iz tega, kakšna so merila za dodelitev otroškega dodatka, je mogoče razbrati, kakšen je njegov namen. V teoriji se poudarja, da je, kadar se pri upravičenosti do otroškega dodatka upošteva premoženjsko stanje družine, namen družinskega prejemka zagotoviti družini primerna sredstva za preživljanje družinskih članov, zato, da se gmotni položaj družine zaradi rojstva otroka ne poslabša. Praviloma je v tem primeru prag, nad katerim družina pridobi pravico do otroškega dodatka, višji od praga revščine, kar omogoča širši krog upravičencev.6 Zmanjševanje stroškov družine ni namenjeno le družbenemu priznanju varstva in vzgoje otrok, temveč naj bi s tem spodbujali enakost možnosti staršev in njihovih otrok s posamezniki in pari brez otrok.7 Otroški dodatek se tako (čeprav je različen za prvega in naslednje otroke) odmerja v skupnem znesku za družino glede na število otrok.

14. Spremembe v pravni ureditvi otroškega dodatka po oceni Vrhovnega sodišča terjajo presojo, ali je še pravilno stališče, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev otroški dodatek upošteva. Otroški dodatek namreč ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo, upoštevajoč razmere v na novo oblikovani družini, upoštevajoč nove partnerje obeh staršev in tudi otroke, ki jih ti novi partnerji pripeljejo s seboj v družino. Zelo pomembno je, da se po sedanji pravni ureditvi preživnina, ki je odmerjena glede na nove razmere, tudi upošteva pri odmeri novega otroškega dodatka (12. člen ZUPJS) in da se pravica do otroškega dodatka prizna za dobo največ enega leta. Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.

15. Zato po oceni Vrhovnega sodišča tudi ni prav, če sodišče odloča različno in v primerih, ko starši zmorejo breme preživljanja, otroškega dodatka pri odmeri preživnine ne upošteva, v primerih, ko je premoženjsko stanje staršev zelo slabo (nezaposlenost), pa otroški dodatek upošteva kot korektiv (glej na primer odločbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1489/2013, IV Cp 1129/2013). Po 129. členu ZZZDR se preživnina vselej določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri tem pa so potrebe in zmožnosti vselej soodvisne. V kakšni meri bo mogoče zadostiti potrebam otroka, je odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne potrebe otroka, nato tudi potrebe v zvezi z izobraževanjem, vzgojo, sledijo potrebe v zvezi z oddihom in razvedrilom (129.a člen ZZZDR). Zmožnosti staršev, tudi potencialne, je treba oceniti realno in pri določitvi višine preživninske obveznosti upoštevati, če starša boljših preživninskih možnosti ne moreta zagotoviti iz razlogov, na katere sama ne moreta vplivati.8 Kadar starša z lastnimi sredstvi, nadomestili in prejemki, med katere spada tudi otroški dodatek, ne moreta zagotoviti pokritja niti osnovnih otrokovih potreb, država dodatna sredstva zagotovi z denarno socialno pomočjo (6. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih). To je torej naloga pristojnega centra za socialno delo, ki pri tem celovito upošteva vsa nadomestila in prejemke, ki jih družina prejema, in ne sodišča, ki s potrebnimi podatki ne razpolaga.

To je bil eden od razlogov, zakaj so enostarševske družine med najbolj ogroženimi skupinami.
Dvostarševske družine so dobile otroški dodatek na skupne dohodke staršev, enostarševski družini pa so se skupni dohodki (iz plač staršev) zmanjšali na račun otroških dodatkov.
Ker sodni postopki za določanje preživnine trajajo, nekaterim, ki v tem času od očeta ne prejemajo za vzdrževanje otroka nobenega finančnega prispevka, pa so to dejstvo upoštevali in na novo določili višje otroške dodatke (brez upoštevanja dohodka očeta ali preživnine) za čas do izdaje sodbe. Takoj po izdaji sodbe so se otroški dodatki zmanjšali, torej se je v trenutku izdaje sodbe prispevek skrbnika (kot je bil obračunan v sodbi) avtomatsko povečal.

Moje razmišljanje: kaj ne bi bilo fer, da se vse take sodbe po urdni dolžnosti na novo izdajo? Dejansko ni enakopravnosti niti v sodnih postopkih, če vsako sodišče (sodnik) odloči drugače.