Alpsko mleko je primerno tudi za malčke
No, to sem danes zvedela pri pediatrinji. Sva imela z malčkom tretje ceplenje (ki ga nisva opravila) in sem jo povprašala še po mleku. In mi je rekla, da je bila pred kratkim neka konferenca na kateri so predstavili študijo, ki so jo opravili tako pediatri in živilski tehnologi. No in po tej študiji Alpsko mleko NI neprimerno za naše malčke. Lahko mu ga damo, je baje celo zaželjeno (seveda le, če otrok ni več dojen). Tako, je rekla naša pediatrinja, ga zdaj priporoča tudi ona. No in mi ji zaupamo, ker je do zdaj za našega sinka naredila le najbolje. Tako, da mi ne bomo spreminjali mleka. Seveda pa – vsak po svoje.
LP
Hmmm….. Jaz pa se zmeraj ne razumem zakaj naj bi alpsko mleko bilo slabo za otroka (nad starostjo enega ali dveh let)? Mislim, zakaj naj bi alpsko mleko bilo neprimerno, navadno mleko pa primerno (tukaj govorim o otrocih po starosti primerni za uvajanje kravjega mleka, ali ko se nehajo dojiti, ce so ze malo starejsi)?
Kolikor vem, je razlika me navadnim in alpskim mlekom le v tem, pri kateri temperaturi je obdelano. Torej je vsebnost kalcija in ostalih mineralov in proteinov enaka. Gre se samo za bakterije, ki so pri visji termicni obdelavi pac unicene.
Vesela bi bila, ce bi kdo lahko razlozil, kaksna je razlika, ki naredi eno mleko primerno in drugo neprimerno? Jaz sem vedno mislila, da je vseeno, tako kot pravi sedaj Nika.
LP
Meli
Avtor: Vesna
Datum: 18-06-03 19:16
Živjo!
Spet debata okrog mleka…
Kar se tiče homogenizacije – ne nasedajte nekim člankom, ki navajajo razne senzacionalistične izjave, in so (ponavadi) za lase privlečene – jih pišejo neki kvazi znanstveniki iz drugih področij – samo za ilustracijo – o hormonih iz kravjega mleka se je nekoč razpisal nek fizik, ki se v prostem času ukvarja z računalništvom!
Sama homogenizacija na mleko vpliva tako, da se maščobne kapljice lepše prerazporedijo po mleku, ki tako dobi boljšo teksturo. Mlečna maščoba pri tem ostane enaka, le da se pač kapljice zmanjšajo. Če gledamo iz vidika nasičenih maščobnih kislin živalskega izvora je maščoba škodljiva, pa naj bo v velikih kapljicah ali majhnih. Sama prehrana in z njo povezane bolezni (nalaganje maščobnih oblog na žile in podobno ) pa je sklop večih faktorjev – pri odraslih ljudeh tu zraven štejemo še gibanje pa uživanje raznovrstne hrane z vitamini, vlakninami in podobno. Kdor ima življenjski slog nezdrav se infarkta ne bo obvaroval, če bo pil nehomogenizirano mleko. Skratka, jemljite vse to z zdrave distance in vedite, da je človek omnivor – mora jseti vse, vendar po malem in preudarno. Zagotavlajm pa vam, da maščobne kapljice iz homogeniziranega mlega NE bodo pristale na žilah vaših malčkov, če jih seveda ne boste uničevali še s slabo in nezdravo hrano.
Pa po pameti!
Vesna
__________________________________________________
Avtor: Vesna
Datum: 20-06-03 07:29
Res je, mleka se ne homogenizira zato, da bi se mu podaljšala trajnost. Homogenizira se ga zato, da se kapljice maščobe ne bi zbirale na površini mleka in bi potem le-to imelo za porošnike (kakor za koga seveda) slabši izgled. Poleg tega se mleko homogenizira tudi zato, da lahko procesi fermentacije tečejo bolj nadzorovano, saj ima mleko enotno strukturo po vsem volumnu in ni razlike med spodnjimi in zgornjimi plasmi mleka.
Zanima me, kaj si misilila s tem, da je ponudba pri drugih živilih pestrejša…..iz mleka je narejeno veliko izdelkov, po mojem mnenju dobrih in slabih in res ne vem, pri katerm živilu je še toliko pestrosti! Če vzamemo recimo meso – veliko variaij na isto temo, vendar vse vsebujejo kemične dodatke – ojačevalce okusov, fosfate – za boljše zadrževanje vode v izdelku, nitrite – za lepšo barvo, konzervanse ipd. Iz vsega se da narediti izdelke…tako da pestrost ni zmeraj najboljša!
Še enkrat – na članek v zdravju, ki je napisan na pol amatersko se seveda ni nihče odzval, ker če bi se kaskada odgovorov na neumne članke sprožila – ne vem, kdaj bi se končala.
Lep dan še naprej,
V.
__________________________________________________
Avtor: Ria
Datum: 18-06-03 14:58
Čeprav bi lahko prepisala cel članek, pa bom po svoje bolj enostavno razložila.
S homogenizacijo se maščobe razbijejo in se takšne razbite celice zelo lepo lepijo na žile. Zato imenujejo homogenizirano mleko počasni ubijalec.
Zato je priporočljivo (ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle) nehomogenizirano mleko. Mislim, da je v SLO takšno samo od Planike Kobarid (v vrečkah). To mleko je samo pasterizirano. Tudi ostali izdelki Planike so samo pasterizirani (jogurti, skute). Mi ga redno uporabljamo in smo zadovoljni, tudi okus mleka ni primerljiv z alpskim ali kakim drugim. Poskusite!
__________________________________________________
Avtor: Tinkara
Datum: 14-06-02 09:23
Pozdravljeni!
Ker me teme o škodljivosti določene hrane pač malo vznemirijo, sem kontaktirala (tako čisto po novinarsko) Lj. mlekarne in jih prosila za njihov vidik. Odgovor je tak, komentirala ga ne bom, mleko bomo pa še naprej pili, razen, če mi bo kdo dokazal, da se z njim zastrupljamo – a saj se z vsako stvarjo na tem našem ljubem svetu…
Spoštovani !
Občasno se pojavljajo članki s takimi in podobnimi trditvami glede mleka. Iz
svojega osebnega strokovno – tehnološkega poznavanja tematike vam lahko
odgovorim naslednje:
1. Homogenizator je že leta 1899 patentiral August Gaulin, v mlekarski industriji se uporablja torej že sto let.
2. Namen homogenizacije, ki je relativno enostaven fizikalen postopek razbijanja velikih maščobnih koroglic na manjše je, da se maščoba, ki je lažja od mlečnega seruma, ne bi več izločala na površino. To je še bolj opazno pri hladnem nehomogeniziranem mleku, kajti mlečna maščoba se sprime v večje strdke, ki plavajo po površini. Maščoba je nosilec teksture in okusa, torej je ta enakomerna, samo kadar je tudi maščoba enakomerno razporejena po vsem živilu.
3. Homogenizacija mleka je sestavni del tehnološkega postopka tudi pri vseh tistih mlečnih izdelkih, ki v času fermentacije mleka daljši čas mirujejo in bi izločanje maščobe na površino vplivalo na teksturo. Pomembno je tudi vedeti, da je maščoba na površini ob prisotnosti zraka podvržena kemijskim procesom, kar najprej spoznamo po neprijetnem, žarkem okusu. Glede
na zahteve po vedno daljših rokih uporabnosti svežih mlečnih izdelkov, je to lahko velik problem.
4.Homogenizirano mleko se uporablja tudi v proizvodnji fermentiranih izdelkov kot so jogurti, probiotični fermentirani izdelki, kislo mleko, deserti, namazi, kisla smetana in podobno, torej vsi proizvodi, kjer je izločanje maščobe na površino nezaželjeno in za potrošnika nespremenljivo.
5. Naj pa povem še to, da se homogenizacija ne uporablja samo v
mlekarski tehnologiji, ampak v vseh živilskih tehnologijah, kjer moramo zagotoviti enakomerno sestavo živila v trajanju roka uporabnosti.
6. Povezava med homogenizacijo mleka in kalcijem meni osebno ni poznana v takšni obliki kot jo navajajo v omenjenem članku. Znano je, da je za vezanje kalcija v kosteh in zobeh pomemben vitamin D, ki je topen v maščobah in se ravno tako nahaja v mleku in, da je v mleku ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem, vendar to ni najpomembnejši vir, ne pozabimo na sončno svetlobo. Dobro bi bilo tudi vedeti koliko maščobe je vsebovalo
mleko?
7. Iz nehomogeniziranega mleka se proizvajajo v večini vsi siri.
8. Ko smo v Sloveniji proizvajali pasterizirano, nehomogenizirano mleko (dobrih deset let nazaj) in ga polnili v plastične vrečke in kartonsko embalažo, smo bili proizvajalci nič kolikokrat deležni kritike potrošnikov, da polnimo vodeno mleko, ker so pozabili strjeno maščobo postrgati iz stene vrečke ali kartona.
Navedla sem vam nekaj lastnih izkušenj in razmišljanj o omenjeni
problematiki, upam, da vam bodo v pomoč. Jaz članke s tako in podobno vsebino zelo skrbno preberem in pri oblikovanju svojega mnenja uporabim vsa teoretična in praktična znanja, ki sem si jih pridobila v skoraj dvajset letni praksi. V tem primeru se mi postavi vprašanje, kaj so poleg mleka jedli otroci, vemo, da nam danes ponujajo vso mogočo otroško hrano obogateno z vitaminskimi in mineralnimi prepareti. Verjetno niso pili samo mleka. Kje
je potekala ta raziskava, je ta vzorec res reprezentativen? In še in še. Moji otroci pijejo pasterizirano homogenizirano mleko, pojedo ogromno jogurtov, sira res bolj malo. V primerjavi z ostalo hrano (predvsem hitro pripravljeno) sem prepričana, da je to boljša izbira. Ne pozabimo, da nas večina živi v velikih urbanih naseljih, da žal nimamo časa za vsakdanje
nakupe in se zato moramo odločati za proizvode, ki so industrijsko pripravljeni. Garancija pri teh proizvodih pa je, da so bakteriološko varni, četudi nimajo >šarma domačega
No bom še jaz povedal nekaj o mleku iz lastne izkušnje (beri dela v mlekarni).
Homogenizacija je postopek pri katerem mleko pod visokim pritiskom brizgajo skozi majhno šobo. Posledično se večji skupki maščob razbijejo na res drobne kapljice. Vse skupaj poteka pri cca 16..20 atmosfer. Pri tem se mleko močno segreje tako, da ga je potrebno potem v posebnem radiatorju ohladiti na 4 stopinje (temperatura skladiščenja). Takšno mleko ni potrebno prekuhavati hkrati pa so se s homogenizacijo uničile določene bakterije, ki ne prenesejo višjih temperatur. Vsako mleko, ki je homogenizirano je torej na nek način tudi toplotno obdelano. Pri alpsem mleku se mleko izpostavi za kratek čas visoki temperaturi. Tega postopka tam kjer sem delal niso izvajali zato ga ne poznam natančno domnevam pa, da gre mogoče le za to, da se po homogenizaciji mleko ne podvrže takoj ohlajanju. Torej nobene bistvene razlike v primerjavi z pasteriziranim, homgenizirnim mlekom. Pravi problem uživanja alpsega mleka morda predstavlja le aluminijasta folija s katero so prevlečene embalaže. V nekem daljšem obdobju bi morda lahko ta aluminj prehajal v mleko (povdarek je na morda). A po drugi strani tudi nekatera druga živila veselo zavijamo v alu folijo.
Mi punčki (7 mesecev) mleka še nismo dali je pa naša zdravnica svetovala, da če že katero mleko so menda neke raziskave pokazale, da je najbolj “primerno” za začetek mleko v prahu. Tukaj baje po kvaliteti prednjači mleko pomurskih mlekarn.
P.S.
Za nas je sicer edino dobro mleko alpsko mleko……pa zdravje gor ali dol.