Endometrioza je kronična bolezen, ki prizadene približno eno od desetih žensk v rodni dobi. Kljub temu da močno vpliva na življenja bolnic, je pogosto spregledana ali zelo pozno diagnosticirana. Razlog za to so raznoliki, nespecifični simptomi, zaradi katerih od prvih znakov do diagnoze v povprečju mine med 7 in 10 let.
Prav zato je ozaveščanje o tej bolezni ključnega pomena. Na najpogostejša vprašanja o endometriozi odgovarja Irena Tonin, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva s klinike Ginekologija Ljubljana d.o.o.
Kaj sploh je endometrioza?
Pri endometriozi se tkivo, podobno sluznici maternice, pojavi izven maternice, najpogosteje v mali medenici, na peritoneju (opna, ki obdaja trebušne organe), na jajčnikih, jajcevodih ali črevesju, lahko pa tudi v brazgotinah ali v pljučih. Ker se to tkivo odziva na hormonske spremembe, raste, se debeli in lahko krvavi, povzroča lokalno vnetje in vodi v bolečine, brazgotinjenje in ciste.
Irena Tonin, dr. med., pojasnjuje štiri različne oblike enodmetrioze:
- Peritonealna oblika endometrioze: najpogostejša oblika, žarišča so prisotna na potrebušnici. Z ginekološkim pregledom in ultrazvokom je ne odkrijemo, najpogosteje jo diagnosticiramo z laparoskopijo, pogosto v sklopu obravnave neplodnosti.
- Endometrioza jajčnika: na jajčnikih se pojavijo endometriomi – ciste z gosto, rjavo vsebino, zato jih imenujemo tudi čokoladne ciste. Običajno jo lahko odkrijemo z ginekološkim pregledom in potrdimo z ultrazvočno preiskavo.
- Globoka infiltrativna endometrioza: značilni so čvrsti vozliči, ki lahko prizadenejo malo medenico, ligamente maternice, črevo, mehur ali sečevode. Vrašča več kot 5 mm v globino in pogosto povzroča izrazite, dolgotrajne bolečine.
- Endometrioza maternice (adenomioza): Sluznica raste v mišično plast maternice, kar povzroča močne in zelo boleče menstruacije. Na tako obliko posumimo z ultrazvokom, vendar pa je dokončna diagnoza vedno histološka.
Zakaj pride do endometrioze?
Vzroki za endometriozo so kompleksni in najverjetneje ne gre za en sam dejavnik, temveč za kombinacijo več mehanizmov: Ena od pogostih razlag je retrogradna menstruacija, pri kateri del menstrualne krvi s celicami endometrija steče nazaj skozi jajcevod v trebušno votlino, kjer se te celice lahko ugnezdijo, rastejo in se odzivajo na hormonske spremembe. Drug pomemben dejavnik so imunske motnje, zaradi katerih telo ne zazna, da te celice niso normalne in jih ne odstrani. Možna razlaga je tudi metaplazija, kjer se celice v trebušni votlini spremenijo v endometriju podobne celice. Poleg tega raziskave kažejo tudi na genetsko nagnjenost, saj se endometrioza pogosteje pojavlja v določenih družinah.
Kako prepoznati endometriozo?
Med najpogostejše simptome endometrioze Tonin prišteva:
– Močne in dolge menstruacije
– Boleče menstruacije, pri katerih bolečina presega običajne menstrualne krče
– Kronično bolečino v mali medenici in v spodnjem delu trebuha, tudi izven menstruacije
– Bolečino med spolnim odnosom
– Krvavitev iz črevesja in črevesne krče
– Težave pri odvajanju blata
– Krvav urin
– Zmanjšano plodnost
Kako torej ločiti med običajnimi menstrualnimi bolečinami in bolečinami, ki lahko kažejo na endometriozo?
Ključno je, da primerjamo njihove značilnosti, trajanje, jakost ter vpliv na vsakdanje življenje. V spodnji tabeli so predstavljene glavne razlike.
| Normalne menstrualne bolečine | Bolečine pri endometriozi |
| – pojavijo se tik pred ali ob začetku menstruacije – trajajo 1–3 dni – krčevite, v spodnjem delu trebuha – popustijo ob običajnih protibolečinskih zdravilih – redko pomembno vplivajo na vsakdanje življenje – s starostjo ali po porodu se pogosto zmanjšajo | – močnejše in daljše – sčasoma se lahko stopnjujejo – slabši odziv na protibolečinska zdravila – onemogočajo vsakodnevne aktivnosti – pojavijo se tudi izven menstruacije – možne bolečine pri spolnem odnosu, uriniranju ali odvajanju blata (zlasti pri globoki endometriozi) |
Dobro je vedeti! Endometriozo ima lahko tudi ženska, ki nima nobenih simptomov. Nekatere ženske ne čutijo bolečin, ker so žarišča majhna ali na mestih, ki ne povzročajo težav. Takšna oblika endometrioze se pogosto odkrije naključno, na primer pri obravnavi neplodnosti ali med operacijo.
Zdravljenje endometrioze
Ker so simptomi raznoliki in bolezen težko prepoznavna, od začetka težav do diagnoze običajno mine med 7 in 10 let, vendar se ta čas zaradi večje ozaveščenosti postopoma skrajšuje.
Endometrioza žal ni ozdravljiva, jo pa lahko uspešno obvladujemo. Zdravljenje je vedno individualno in je odvisno od simptomov, starosti in želje po zanositvi. Temelji na dveh pristopih:
Zdravljenje z zdravili
Osnova zdravljenja endometrioze z zdravili je protibolečinska terapija, dolgoročno pa hormonsko zdravljenje, ki zmanjša vpliv estrogena in upočasni napredovanje bolezni. Glede na simptome se uporabljajo kombinirani hormonski kontraceptivi, ki preprečujejo krvavitve, gestageni, ki povzročijo tanjšanje endometriotičnega tkiva ali antagonisti GnRH (gonadotropin sproščujočega hormona), ki vodijo v “umetno” menopavzo ter zavirajo rast endometriotičnega tkiva in učinkovito zmanjšujejo z endometriozo povezano bolečino.
Hormonsko zdravljenje je smiselno predvsem pri hujših težavah za preprečevanje kronične bolečine in napredovanja bolezni, ki lahko vodi v neplodnost.
Kirurško zdravljenje
Če ženska želi zanositi, hormonska terapija ni prva izbira – takrat se priporoča kirurška terapija, pri kateri se odstranijo žarišča. Tovrstno zdravljenje se uporablja tudi pri težavah z zanositvijo.
V Sloveniji je bil v okviru UKC Ljubljana ustanovljen Dnevni center za endometriozo (DCE), kjer pri obravnavi sodelujejo ginekologi ter drugi strokovnjaki, kot so abdominalni kirurgi in urologi. Ob sumu na endometriozo lahko izbrani ginekolog pacientko napoti v ta terciarni center na nadaljnjo obravnavo.
Si lahko pomagamo tudi same?
Endometrioze sicer same ne moremo pozdraviti, lahko pa si z določenimi ukrepi pomembno olajšamo simptome. Ključen je zdrav življenjski slog, ki vključuje:
- redno telesno aktivnost, ki lahko zmanjša kronično vnetje in izboljša prekrvavitev v mali medenici. Joga, pilates in raztezanje pa lahko zmanjšajo mišično napetost in bolečine,
- dovolj spanca, saj spanec podpira delovanje imunskega sistema in pomaga pri obvladovanju bolečine, in
- uravnoteženo prehrano – priporoča se prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem in omega-3 maščobnimi kislinami. Pri nekaterih ženskah lahko pomaga tudi izločitev glutena, vendar to ni splošno potrebno.
Ali ste vedeli? O svoji diagnozi endometrioze so javno spregovorile tudi Whoopi Goldberg, Shania Twain in Dolly Parton, s čimer so pripomogle k večji ozaveščenosti o bolezni. Govori se, da naj bi diagnozo imela tudi Marilyn Monroe, vendar v njenih časih diagnoze niso znali pravilno postaviti. Imela pa je ginekološke težave, več spontanih splavov ter kronične bolečine v medenici, kar je sprožilo retrospektivno ugibanje o možni prisotnosti bolezni.
Vplivi bolezni na vsakdan
“Endometrioza lahko močno vpliva na kakovost življenja, tako na fizični, psihični in socialni ravni,” piše sogovornica in dodaja, da dolgotrajno iskanje diagnoze pogosto povzroča frustracijo in občutek nemoči, kronična bolečina pa pogosto omejuje vsakodnevne aktivnosti, moti spanec ter vodi v utrujenost in zmanjšano delovno sposobnost.
Pogoste so tudi močne menstruacije s tveganjem za slabokrvnost ter bolečine pri spolnih odnosih, ki lahko vplivajo na samozavest in partnerske odnose. Pri napredovali obliki se lahko pojavijo tudi težave z odvajanjem blata in urina, bolezen pa zaradi vpliva na plodnost pogosto prinaša dodatne psihološke obremenitve, kot so stres, anksioznost in občutek nemoči.
Nasvet strokovnjakinje: Ob diagnozi endometrioze je zelo priporočljiv celosten pristop, ki poleg medicinske obravnave vključuje tudi psihološko podporo, saj lahko kronična bolečina, dolgotrajno iskanje diagnoze in negotovost glede plodnosti pomembno vplivajo na duševno zdravje. Koristne so lahko tudi skupine za podporo ženskam z endometriozo.
Endometrioza in neplodnost
Možnost zanositve je odvisna od stopnje bolezni – pri blažjih oblikah veliko žensk zanosi spontano, vendar pa ima približno 30–50 % posameznic z endometriozo težave z zanositvijo. Med ženskami z neplodnostjo jih ima endometriozo med 20 in 40 %.
Neplodnost je posledica več dejavnikov, vključno s kroničnim vnetjem, hormonskimi in imunskimi spremembami ter mehanskimi ovirami zaradi zarastlin, ki lahko vplivajo na jajcevode in položaj jajčnikov. Zaradi kroničnega vnetja in spremenjenega imunskega odziva se zmanjša sposobnost maternične sluznice za ugnezdenje zarodka, kar dodatno zmanjšuje možnost zanositve in povečuje tveganje za zgodnje spontane splave.
Kljub temu večina žensk z endometriozo danes lahko zanosi, bodisi spontano bodisi s pomočjo sodobnih metod zdravljenja neplodnosti.
Miti in resnice o endometriozi
Kljub vse večji ozaveščenosti o endometriozi še vedno kroži veliko mitov. Toninova izpostavlja naslednje:
1. MIT: Endometrioza se pojavlja le v reproduktivnem obdobju.
Na endometriozo je potrebno pomisliti pri vsaki ženski, ne glede na starost. Čeprav je najpogostejša v rodni dobi, ni omejena samo na to obdobje. Pri najstnicah se bolezen lahko pojavi že zgodaj, kmalu po prvi menstruaciji, redkejša, vendar še vedno možna pa je tudi v menopavzi, zlasti pri ženskah, ki prejemajo hormonsko nadomestno zdravljenje ali imajo že prej postavljeno diagnozo.
2. MIT: Bolečina pri endometriozi je le v glavi.
Pri endometriozi bolečina ni le psihično pogojen simptom, temveč ima jasen biološki vzrok. Nastane zaradi kroničnega vnetja, prisotnosti endometriotičnih žarišč, nastajanja zarastlin ter pritiska na okoliške strukture in živčevje.
3. MIT: Hormonska terapija je škodljiva in se jo je potrebno izogibati.
Hormonska terapija je pogosto ena ključnih oblik zdravljenja, saj lahko zmanjša jakost simptomov. Poleg zmanjšanja bolečine zaustavi napredovanje bolezni, tako da je zelo priporočljiva, predvsem pri ženskah, ki bi rade v prihodnosti še zanosile.
