Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
Kaj vas je pritegnilo k translacijski onkologiji? Trenutek, ki je bil ključen za vašo raziskovalno usmeritev?
Ključen je bil izbirni predmet v okviru magistrskega študija, kjer nam je bila prvič predstavljena translacija, ki se mi zdi še posebej zanimiva, ker je oprijemljiva. To je nekaj, kar vidiš na lastne oči, lahko se prepričaš, ali neka terapija deluje. Potegnilo me je v te vode, na koncu sem poslala vlogo za mlado raziskovalko in dobila mesto. Zanimalo me je sicer še nekaj področij, saj je biomedicina zelo široka veda, a sem vesela, da sem dobila priložnost v translaciji.
Prehod iz “eksperimentalne” v “klinično” fazo je pogosto dolgotrajen. Kje vidite največje izzive v prenosu laboratorijskih odkritij v klinično prakso?
To razhajanje je velikansko. Na našem oddelku smo leta 2018 prijavili klinično študijo pod imenom SmartGene, v sklopu katere smo želeli preizkusiti, kako bi v klinično prakso vpeljali genski elektroprenos plazmida, ki kodira interlevkin 12. Projekt predklinike je potekal na našem oddelku, klinični del pa v okviru Onkološkega inštituta. Mislim, da je največja ločnica med bazičnimi raziskavami in dejanskim prenosom v kliniko, na žalost, denar. Pustimo ob strani, da zaradi raznih zahtev, od JAZMP do EMA, stoji za projektom ogromno ljudi. Treba je izvesti izjemno število poskusov, ki so vnaprej predvideni, da zagotoviš vse standarde varnosti in lahko potem začneš klinično fazo I. Slednja običajno dokazuje predvsem varnost in smo jo na našem oddelku tudi zaključili.
Kateri preboji na vašem raziskovalnem področju vas najbolj navdušujejo?
Konkretno v mojih raziskavah so to na primer terapije mRNA. Kot terapevtik je mRNA molekula, ki se je v zadnjih petih letih spremenila od praktično neuporabne do nadvse uporabne. V zadnjih petih do desetih letih nam jo je uspelo zmodificirati, jo narediti stabilno in jo uporabiti v obliki cepiv proti covidu-19, zdaj pa se uporablja za zdravljenje različnih genskih bolezni. Prvo zdravilo na osnovi mRNA, za dedno transtiretinsko amiloidozo, so odobrili že leta 2020. Znanost je čedalje hitrejša. Lahko si predstavljam, da bo čez pet let še bolj.
Kako tesno sodelujete z onkologi kliniki – ali čutite, da znanost in praksa govorita isti jezik?
Med kliniki in bazičnimi raziskovalci seveda so določene razlike, ampak drug brez drugega ne bi mogli. Mi, bazični raziskovalci, imamo manko na področju klinike, medtem ko imajo kliniki manko na področju bazičnih znanosti oziroma v našem primeru bazične celične biologije. Velikokrat se ideje razvijejo iz debat, ko se zberemo na različnih konferencah. Kliniki nam predstavijo težavo, mi pa mogoče znamo predlagati, kako bi lahko pomagali, da bi prišli do informacije, ki jo potrebujemo. In mislim, da se zelo uspešno povezujemo.
Kateri trenutek v vaših raziskavah vam je do zdaj prinesel največje zadoščenje?
Kot mladi raziskovalec ves čas raziskuješ na ravni bazičnih raziskav, torej na celičnem nivoju, ko pa zbereš dovolj rezultatov, se premakneš en korak višje in se lotiš raziskav na živalih. Takrat iz prve roke vidiš, kako se je terapija, ki si jo razvijal, obnesla. Ko prvič vidiš popolno regresijo tumorja, te prešine občutek, da si morda pa le nekaj naredil v pravo smer. To se mi zdi motivacija za nadaljnja leta študija in raziskovanja.
Letos vas čaka zaključek doktorata. Kakšne možnosti se vam odpirajo?
Želela bi si kariero nadaljevati kot raziskovalka. Če ne na Oddelku za eksperimentalno onkologijo, pa v kakšni drugi raziskovalni instituciji, povezani z biomedicino in celično biologijo, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj. Zagotovo je moja prva ljubezen raziskovanje. Če bi želela, se mi odpirajo tudi druge priložnosti. Med doktorskim študijem sem začela svoje raziskovanje in svoje življenje deliti tudi na TikToku, kar se je čez čas razvilo v dejavnost, ki jo lahko unovčim prek oglaševanja. Zagotovo bom počakala, da doktoriram, in videla, kam me ponese življenje. Sem pa prepričana, da bo nekaj zelo zanimivega.
Če vas prav razumem, bi lahko od TikToka živeli?
Zagotovo bi se dalo, vendar ne v nedogled. Vsekakor je to nekaj, kar ima krajši rok trajanja, težko si ves čas enako kreativen. Tempo je treba vseskozi vzdrževati, sicer te algoritmi pozabijo. Nove generacije tudi ustvarjajo nove platforme. Prav tako ne želim izgubiti stika z znanostjo, ker je to nekaj, kar bi lahko počela vse življenje. Kljub temu, da bi lahko s TikTokom zaslužila veliko bolje kot raziskovalka.
Kako in kdaj se je začela vaša pot na TikToku? Je bil to pobeg v odklop?
Ukvarjanje s TikTokom se je pravzaprav razvilo čez noč iz življenjske situacije. Kot mlada raziskovalka sem se vsak dan vozila iz Velenja v Ljubljano, delovno okolje je bilo zame čisto novo, imela sem leto dni starega otroka na prehodu v vrtec, ko se začnejo razne bolezni, in tudi spali nismo prav dobro. Skratka, v tistem obdobju je bilo življenje res naporno. Veliko je bilo novih izzivov, študirala sem za izpite na doktorskem študiju, v prvem letniku so bili najtežji in najštevilnejši. Vse se je zgrnilo v eno samo leto in takrat sem začela prek TikToka deliti svojo zgodbo z drugimi, da bi mogoče našla še kakšnega sotrpina, s katerim bi se lahko poistovetila ali izmenjala kakšno mnenje. Nato pa so se kar naenkrat pojavili komentarji radovednih mladih deklet, ki jih je zanimala kombinacija raziskovanja in materinstva. V tem sem potem našla veselje in do neke mere uteho, saj sem lahko delila svoje izkušnje. Virtualna podpora neznancev se morda zdi zelo paradoksalna, a mi je v tistem trenutku to res pomagalo in me motiviralo za naprej. Število sledilcev je raslo, nenadoma jih je bilo 10 tisoč, nato 20 tisoč in zdaj jih je še veliko več. Si pa vztrajno prizadevam, da bi zgradila neko skupnost, s katero delim koristne informacije. Da lahko mlade predvsem navdušim za nadaljnji študij, da se odločijo za raziskovanje, da imaš lahko hkrati kariero mladega raziskovalca in družino. Je težko, ampak se da. To si nekako želim sporočati prek svojega profila.
Ukvarjanje s TikTokom se je razvilo čez noč iz življenjske situacije. Želim si pritegniti čim več mladih, da bi bili na tisti strani TikToka, na kateri se lahko naučijo tudi kaj zanimivega. Da se temu ne bi reklo samo »skrolanje«.
Kdaj ste ugotovili, da niste samo običajna tiktokerica, ampak vplivnica?
Tega še nisem ugotovila. Na določeno prepoznavnost me opomnijo sledilke, ko mi zastavljajo vprašanja. To je v nekem smislu prepoznavnost, ki jo želim. Vpliv, da me mladi ljudje vidijo in slišijo skozi prizmo raziskovalca oziroma mladega človeka, ki kljub TikToku gradi kariero. Pogosto enačimo TikTok in mlade z nečim, kar nima perspektive. A si želim, da ne bi bilo tako, saj je v resnici TikTok platforma, ki ponuja še mnogo več. Tudi sama rada spremljam druge raziskovalce na TikToku, druge vsebine, ki so koristne. Na katerem delu TikToka boš, pa se lahko sam odločiš. Želim si pritegniti čim več mladih, da bi bili na tisti strani TikToka, na kateri se lahko naučijo tudi kaj zanimivega. Da se temu ne bi reklo samo »skrolanje«.
Vodili ste tudi delavnice, kjer ste govorili o TikToku kot platformi za osebni in profesionalni razvoj. Lahko poveste, kakšno vlogo je imel pri vaši osebni in poklicni rasti?
TikTok mi je pomagal, da sem pridobila nekaj samozavesti, ki je zelo pomembna komponenta za razvoj mladih. Ko odstraniš dvom, da ti morda nekaj ne bo uspelo, lahko dosežeš absolutno vse, kar si zadaš. Pogosto nas pomanjkanje samozavesti ovira pred tem, da bi mogoče kaj objavili, delili svojo zgodbo, se lotili kakšnega projekta, študija, nakupa … Lahko gre za čisto banalno stvar. Pri tem mi je TikTok zelo pomagal. Če pa lahko rečemo, da je osebna rast tudi pridobivanje novih znanj, je TikTok vsekakor platforma, ki mi je ogromno dala. Praktično iz nič sem se do določene mere naučila grafičnega oblikovanja, urejanja videov, uporabe različne digitalne opreme, kamer in mikrofonov. Pa tudi podjetništva, saj se dajo vsebine tudi unovčiti. S platformo TikTok so prišla različna sodelovanja, čez čas s. p., kar nenadoma sem morala postati računovodja in menedžer. Zdi se mi, da sem v zadnjih štirih letih poleg konvencionalnega znanja, ki sem ga pridobila pri doktoratu, pridobila še kopico drugih znanj.
Kaj vas navdihuje pri izbiri vsebin, ki jih objavljate na TikToku?
Predvsem me navdihuje vsakdan in mislim, da to cenijo tudi sledilci. Zaradi tega so mi tudi začeli slediti. Ljudem se je zdela zanimiva moja življenjska zgodba, moje življenje, način, na katerega se spopadam z vsakodnevnimi težavami, in iz tega pridejo tudi najboljši videoposnetki. Kar se vidi na TikToku, sem jaz, je moje življenje. Tudi če zjutraj nisem najbolj urejena. Preveč časa bi vzelo, če bi izbirala samo najlepše kadre. Postavim se pred kamero in uporabim, kar nastane.
Drugi del so razna marketinška sodelovanja, seveda pa ne sprejmem vsega in nečesa, v kar ne verjamem. Običajno izberem ponudbe, ki so v skladu z mojim življenjskim stilom. Zelo rada imam na primer nego kože, ki jo lahko predstavim tudi malo bolj znanstveno. Vsekakor pazim, da ne objavljam zmotnih informacij ali dezinformacij. Je pa marketing s pomočjo TikToka v zadnjih letih v vzponu, kakršnega si sploh ne predstavljamo. Podjetja vanj vlagajo več kakor v klasične poti oglaševanja. Družbena omrežja so postala najboljše orodje za ustvarjanje blagovnih znamk.
Kako pa na vašo spletno prisotnost reagirajo kolegi? Se soočate s predsodki zaradi dvojne kariere?
To je zelo dobro vprašanje. Znanost in družbena omrežja so v zadnjih letih prepleteni bolj, kot bi si kdo mislil. Vsi projekti, evropski in slovenski, imajo v sklopu delovnih nalog vedno tudi diseminacijo. Diseminacija je predstavitev rezultatov oziroma informiranje strokovne in tudi obče javnosti o dosežkih projekta. Tudi raziskovalci so morali stopiti v korak s časom in si odpreti različna socialna omrežja. Ne govorim samo o LinkedInu, ampak tudi o Instagramu, TikToku … V sklopu evropskega projekta, ki ga izvajamo, smo morali odpreti TikTok, LinkedIn profil, Facebook profil, X profil, imeti moramo urejeno tudi spletno stran. Ni pa bilo od začetka tako. Vem, da so bili moji sodelavci na začetku skeptični, niso povsem razumeli mojega izpostavljanja, niso videli priložnosti, ki jih ponujajo družbena omrežja. Poimenovanja »influenser« se še vedno drži negativen prizvok. Ko so me nekaj časa spremljali, pa so ugotovili, da mogoče le nisem vplivnica v tisti stereotipni obliki. Da imamo zaradi svojega pojavljanja morda malo več prijav za mlade raziskovalce, da nam je uspelo javnost vsaj malo ozavestiti o našem poklicu in delu, tako da so zdaj zelo podporni. Našemu oddelku sem pomagala vzpostaviti vse te platforme. Tudi zahteve glede diseminacije so vedno večje, ponekod zahtevajo, da moraš imeti ob koncu projekta določeno število sledilcev. Tudi tukaj se je treba znajti in to znanje pride prav.
Tudi raziskovalci so morali stopiti v korak s časom in si odpreti različna socialna omrežja. Ponekod zahtevajo, da moraš imeti ob koncu projekta določeno število sledilcev. Tudi tukaj se je treba znajti in to znanje pride prav.
Iz vaših objav je razvidno, da imate radi raznovrstne športne aktivnosti. Kateri element vam najbolj povrne energijo?
Obožujem šport. Kot družina zelo uživamo v smučanju, rada imam pohodništvo, saj me sprosti in se mi takrat utrne največ ustvarjalnih idej, poleg tega pa je super za partnerski odnos. Sicer igram tudi golf, za katerega potrebuješ ogromno časa, a ga zadnje čase nimam. Sem se pa vse življenje ukvarjala z vodnimi športi, trenirala sem plavanje in bila tudi članska državna prvakinja v umetnostnem plavanju med posameznicami oziroma v figurah. Včasih se je reklo sinhrono plavanje, nato skladnostno, danes pa je edino ustrezno poimenovanje umetnostno plavanje. Je zanimiva kombinacija plavanja, gimnastike in baleta. Danes posamično tekmovanje kot olimpijski šport ne obstaja več, je pa še vedno na svetovnih prvenstvih. Kot zanimivost – sinhrono plavanje je bilo nekaj časa edini šport, v katerem so tekmovale samo punce. Za rezultate potrebuješ dekleta, ki začnejo pri štirih letih trenirati balet ali gimnastiko, pri šestih pa plavanje. Vse drugo je prepozno. Tudi mož je bil vrhunski športnik. Kot rokometaš je bil desetletje kapetan Gorenja in tudi reprezentant. Šport mu je ogromno dal. Izjemno samodisciplino in odločnost. Kot športnik se ne moreš predati, ne moreš reči, danes se mi ne ljubi trenirati. Mora se ti ljubiti. Potrudi se, poskusi po svojih najboljših močeh, uspelo ti bo. Zame je velik navdih, da iz sebe iztisnem tisto najboljše.
Ukvarjate se tudi z modelingom. Lahko več poveste o tem delu svoje kariere?
Med študijem so me opazili skavti ene izmed slovenskih modnih agencij, nato sem podpisala pogodbi v Sloveniji in na Nizozemskem ter se dve leti s tem tudi intenzivno ukvarjala. Potem sem ugotovila, da mogoče vseeno ni smiselno toliko časa vložiti v modeling, in sem se raje posvetila študiju. Z modelingom se še vedno ukvarjam, ampak bolj priložnostno. Težko sicer rečem, da sem kak modni navdušenec, po katerem bi se lahko kdo zgledoval, definitivno pa se rada oblačim v svojem stilu. Obvezen kos je vsaj dve številki prevelik suknjič. To je, mislim, moja identiteta.
Laboratorijski plašč ali visoke pete?
Oboje naenkrat.
Katere knjige na vaši omarici pa nimajo nobene zveze z medicino?
Res rada berem in zares rada berem znanstveno fantastiko. Poleg vseh preostalih stvari si obvezno še vedno najdem čas za čtivo. Mislim, da sem lani prebrala vsaj 40 knjig, tudi na račun še toliko malo spanca, kot si ga privoščim. Zvočne knjige poslušam tudi med vožnjo na poti v službo in domov. Včasih kombiniram zvočno knjigo s klasično knjigo. Pridem domov in berem naprej.
Kaj vas še sprošča? Kvadratni meter zemlje je boljši kot vsaka terapija, ste izjavili.
Na balkonu imam nekaj rastlin, predvsem začimbe, naš najljubši balkonski pridelek pa so jagode. Čeprav živim v bloku, imamo kompostnik. Z njim gnojim svoje rastlinice in mi prav dobro uspevajo. Imam svoji dve gredici in se mi zdi, da mi prineseta zanimivo količino sreče v primerjavi s tem, kar predstavljata
