Na kratko
- Živo srebro se v ribah večinoma veže na beljakovine, zato ga je v ribjem olju praviloma zelo malo.
- Pri kakovostnem ribjem olju je pomembno prečiščevanje in laboratorijsko preverjanje.
- Napis brez težkih kovin sam po sebi še ni dokaz kakovosti.
- Pri izbiri preverite količino omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA.
- Ribje olje kot prehransko dopolnilo ne nadomesti predpisanega zdravljenja.
“Skrbi me, če v kapsulah ni preveč težkih kovin“
“Zaradi povišanega holesterola sem začela jemati Omega 3 maščobe kapsule. Sedaj pa me skrbi, če v teh kapsulah ni preveč težkih kovin in vseh ‘slabih’ stvari, ki se nahajajo v ribah. Kaj mi svetujete?” Tako je na forumu Med.Over.Net vprašala uporabnica, ki jo je začela skrbeti varnost prehranskega dopolnila.
Bojan Madjar, mag. farm. spec., iz Pomurskih lekarn in koordinator projekta farmacevtske skrbi “Vprašaj o svojem zdravilu” pri Lekarniški zbornici Slovenije, nam je ob vprašanju uporabnice s foruma najprej pojasnil, da ribje olje ni namenjeno zdravljenju povišanega holesterola LDL. Omega-3-maščobne kisline lahko v ustreznih odmerkih znižujejo predvsem trigliceride, običajna prehranska dopolnila z ribjim oljem pa ne nadomeščajo zdravil za zniževanje holesterola.
V prispevku “Ribje olje in težke kovine – na kaj biti pozoren pri izbiri?“, objavljenem na spletni strani Pomurskih lekarn, pa je podrobneje obravnaval tudi vprašanje uporabnice glede težkih kovin.
Zakaj so težke kovine v ribah sploh problem?
Madjar pojasnjuje, da so z vidika varnosti živil med pomembnejšimi težkimi kovinami živo srebro, svinec in kadmij. Posebno pozornost namenjamo živemu srebru. V vodnem okolju se lahko pretvori v metil živo srebro, ki se kopiči v organizmih in po prehranjevalni verigi dosega vse večje koncentracije. Zato ga je praviloma več v velikih plenilskih ribah, ki se prehranjujejo z manjšimi ribami.
Dolgotrajna izpostavljenost prevelikim količinam težkih kovin lahko škoduje zdravju. Metil živo srebro je posebej nevarno za razvijajoče se živčevje, zato so nanj še posebej občutljivi plod, dojenčki in majhni otroci.
A uživanje rib in jemanje ribjega olja nista isto!
Ali živo srebro prehaja tudi v ribje olje?
Dobra novica je, da prisotnost živega srebra v ribah še ne pomeni, da ga je veliko tudi v ribjem olju. Madjar pojasnjuje, da se metil živo srebro v ribah večinoma veže na beljakovine, ne na maščobe. V olje zato prehaja le v majhni meri. Poleg tega se pri proizvodnji kakovostnega ribjega olja uporabljajo postopki prečiščevanja, ki zmanjšujejo vsebnost neželenih snovi. Farmacevt navaja tudi raziskave, v katerih so analizirali ribja olja in druga prehranska dopolnila ter ugotovili zelo majhne oziroma nezaznavne količine živega srebra.
V novejši analizi 36 prehranskih dopolnil z različnimi olji, med njimi ribjimi, noben vzorec ni presegel dovoljene vsebnosti živega srebra. Podobne rezultate je pokazala analiza 42 izdelkov z ribjim oljem, pri katerih je bila ocenjena izpostavljenost živemu srebru zelo majhna. Pri ribjem olju, katerega čistost je ustrezno laboratorijsko preverjena, je tveganje zaradi izpostavljenosti težkim kovinam praviloma zelo majhno.
Pri ustrezno prečiščenem in preverjenem ribjem olju je skrb zaradi težkih kovin zato praviloma manjša, kot bi sklepali zgolj iz podatkov o onesnaženosti rib. To pa ne pomeni, da so vsi izdelki enako kakovostni.
Ali napis “brez težkih kovin” kaj pomeni?
Na embalaži lahko zasledimo navedbe, kot sta prečiščeno ribje olje ali brez težkih kovin. Madjar opozarja, da jih ne smemo vedno razumeti dobesedno.
Laboratorijska analiza ne more vedno potrditi popolne odsotnosti določene snovi. Pokaže lahko, da je koncentracija snovi pod mejo zaznave uporabljene analitske metode ali pod predpisano mejno vrednostjo.To ni isto, zato je pomembno, da proizvajalec svoje navedbe podpre z rezultati analiz.
Za prehranska dopolnila veljajo evropska pravila, ki določajo najvišje dovoljene vsebnosti nekaterih onesnaževal v živilih. Pri ribjem olju pa niso pomembne le težke kovine, temveč tudi druge neželene snovi, na primer dioksini in poliklorirani bifenili (PCB). Zato se pri nakupu ni smiselno zanašati samo na obljube na embalaži.
Kako torej prepoznati kakovostno ribje olje?
Farmacevt svetuje, naj bomo pozorni predvsem na tri stvari:
1. Preverjena čistost
Prednost imajo proizvajalci, ki zagotavljajo sledljivost surovine in redno laboratorijsko preverjajo vsebnost onesnaževal. Še bolje je, če so kupcem dostopni rezultati analiz oziroma certifikat analize (Certificate of Analysis – CoA).
2. Količina EPA in DHA
Če na embalaži piše, da kapsula vsebuje 1000 miligramov ribjega olja, to še ne pove, koliko omega-3 maščobnih kislin dejansko zaužijete. Pomembni sta predvsem količini EPA (eikozapentaenojske kisline) in DHA (dokozaheksaenojske kisline) v priporočenem dnevnem odmerku. Dva izdelka z enako količino ribjega olja lahko vsebujeta zelo različni količini EPA in DHA.
3. Zaščita pred oksidacijo
Omega-3 maščobne kisline so občutljive na kisik, svetlobo in toploto. Zaradi teh vplivov lahko olje oksidira, kar zmanjšuje njegovo kakovost. Prostovoljni standard organizacije GOED (Global Organization for EPA and DHA Omega-3s) zato poleg mejnih vrednosti za onesnaževala določa tudi merila za ocenjevanje oksidacije ribjega olja.
Pomembno je torej, da proizvajalec lahko izkaže tako čistost kot ustrezno sestavo in kakovost izdelka.
VIR
- Madjar, B. (2026, oktober). Ribje olje in težke kovine – na kaj biti pozoren pri izbiri? Pomurske lekarne. Pridobljeno 19. oktobra 2026 s https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/ribje-olje-in-tezke-kovine-na-kaj-biti-pozoren-pri-izbiri
