V nadaljevanju preberite:
- Pljučna kuga je redka, vendar zelo resna bakterijska okužba, ki prizadene pljuča.
- Simptomi se lahko pojavijo zelo hitro in vključujejo vročino, kašelj, težko dihanje ter bolečine v prsih.
- Trenutno je tveganje za širjenje v Evropo majhno, saj za zdaj ni poročil o sekundarnih primerih.
Smrt ruske raziskovalke z inštituta za boj proti kugi, ki naj bi se med delom v laboratoriju okužila s pljučno kugo, je odprla številna vprašanja o tej redki, a potencialno smrtonosni bolezni.
Kaj pljučna kuga sploh je? Kako se prenaša in kakšna so tveganja za širšo javnost? Strokovnjaki odgovarjajo.
Kaj je pljučna kuga?
Pnevmonska oziroma pljučna kuga je bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis. Pri pljučni bakterija prizadene pljuča in povzroči resno okužbo dihal.
Gre za eno redkejših, vendar najtežjih oblik kuge. Hkrati je pljučna kuga edina oblika bolezni, ki se lahko neposredno prenaša s človeka na človeka.
Če je ne zdravimo, je smrtnost med obolelimi med 30 in 100 odstotki. Ob pravočasnem prepoznavanju bolezni in ustreznem zdravljenju pa so možnosti za ozdravitev bistveno večje.
Kako se pljučna kuga prenaša?
Do pljučne kuge lahko pride na dva načina:
- ko se okužba iz druge oblike kuge razširi na pljuča ali
- pri neposrednem stiku z izločki iz dihal okužene osebe.
Prav prenos z izločki iz dihal je razlog, da je pljučna kuga med oblikami kuge tudi najbolj nalezljiva in lahko, če ni pravočasno prepoznana in zdravljena, povzroči hude epidemije.
Simptomi pljučne kuge
Strokovnjaki s Svetovne zdravstvene organizacije pišejo, da se simptomi pljučne kuge lahko pojavijo zelo hitro po okužbi, v nekaterih primerih že manj kot v 24 urah.
Med značilne simptome prištevajo:
- vročino,
- glavobol,
- izrazito oslabelost,
- oteženo dihanje oziroma zasoplost,
- bolečino v prsih,
- kašelj,
- izkašljevanje krvi ali krvave sluzi.
Ker lahko bolezen hitro napreduje, je pri sumu na pljučno kugo pomembna čimprejšnja zdravniška obravnava.
Zdravljenje je ključno, pomembna pa je tudi preventiva
Pri pljučni kugi je čas eden ključnih dejavnikov uspešnosti zdravljenja. Brez zdravljenja lahko bolezen zelo hitro napreduje in postane smrtno nevarna, ob pravočasni diagnozi pa jo je mogoče uspešno zdraviti z antibiotiki in podporno terapijo.
Ob potrjenem primeru pljučne kuge je treba bolnika izolirati, hkrati pa izslediti vse osebe, ki so bile z njim v tesnem stiku, in jim po potrebi zagotoviti ustrezno zdravljenje.
Na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije pa opozarjajo tudi na pomembno vlogo preprečevanja okužb. Tveganje je mogoče zmanjšati predvsem z izogibanjem stiku z okuženimi živalmi, njihovimi bolhami ter okuženimi telesnimi tekočinami in tkivi.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da cepivo proti kugi sicer obstaja, vendar cepljenje ni namenjeno splošni populaciji, temveč predvsem ljudem z večjim tveganjem za izpostavljenost bakteriji.
Kuga ni bolezen preteklosti
Čeprav kugo danes pogosto povezujemo predvsem z velikimi epidemijami iz preteklosti, bolezen ni izginila:
“Kuga je še vedno endemična med glodalci v Afriki, Aziji in Ameriki, primeri pri ljudeh pa se pojavljajo vsako leto, vključno z izbruhi pnevmonske oblike,”
piše Zania Stamataki, izredna profesorica virusne imunologije na Univerzi v Birminghamu.
V Evropi primerov okužbe pri ljudeh sicer ni bilo že več kot 50 let, vendar se kuga še vedno pojavlja drugod po svetu, predvsem v Afriki. O primerih pri ljudeh najpogosteje poročajo iz Demokratične republike Kongo in z Madagaskarja.
Kakšno je tveganje za Evropo?
Po trenutno razpoložljivih informacijah je tveganje za širjenje pljučne kuge v Evropo majhno:
“Ker je do okužbe prišlo v laboratoriju (in je bil ta domnevno ustrezno razkužen) ter so bili ljudje, ki so bili izpostavljeni, hitro v karanteni, je zelo malo verjetno, da bi se okužba še naprej širila,”
je za Science Media Centre povedala Alice Hughes, profesorica naravovarstvenih znanosti na Univerzi v Melbournu.
Na EuroNews sicer poročajo, da strokovnjaki z Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni pozorno spremljajo razmere in so v stikih s Svetovno zdravstveno organizacijo.
Ob tem so pojasnili, da je potovanj med Irkutskom, kjer so zabeležili domnevni primer, ter državami Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora razmeroma malo, zato je tveganje za širjenje okužbe v Evropo trenutno majhno.
Najpogostejša vprašanja
Ali je pljučna kuga ozdravljiva?
Da. Pljučno kugo je mogoče zdraviti z antibiotiki, vendar je ključno, da se zdravljenje začne čim prej. Brez zdravljenja lahko bolezen hitro napreduje in je lahko smrtna.
Kateri so najpogostejši simptomi pljučne kuge?
Med značilnimi simptomi so vročina, glavobol, izrazita oslabelost, kašelj, težko dihanje, bolečina v prsih ter izkašljevanje krvi ali krvave sluzi. Bolezen lahko napreduje zelo hitro, zato je ob sumu potrebna takojšnja zdravniška obravnava.
Ali pljučna kuga predstavlja nevarnost za prebivalce Evrope?
Po trenutno razpoložljivih informacijah je tveganje majhno. Za zdaj ni dokazov o širšem širjenju bolezni ali prenosu med ljudmi, zdravstvene organizacije pa razmere pozorno spremljajo.
Viri:
- Plague. WHO, dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/plague. Zadnji dostop: oktober 2026.
- Pneumonic plague suspected in Russia: What we know and what is the risk to Europe? EuroNews, dostopno na: https://www.euronews.com/2026/10/06/pneumonic-plague-suspected-in-russia-what-we-know-and-what-is-the-risk-to-europe. Zadnji dostop: oktober 2026.
