V nadaljevanju preberite:
- Telesne, hormonske in življenjske spremembe v srednjih lahko vplivajo na odnos do hrane, telesa in videza ter povečajo ranljivost za motnje hranjenja.
- V srednjih letih so motnje hranjenja pogosto spregledane, saj njihove znake lahko zamenjamo za skrb za zdravje.
- Pomembno je prepoznati opozorilne znake, poiskati strokovno pomoč in se izogibati pritiskom dietne industrije.
Motnje hranjenja so pogosto predstavljene kot težava, ki prizadene predvsem mladostnike, vendar se lahko pojavijo tudi precej pozneje v življenju. Tudi po 40. letu se lahko motnja hranjenja pojavi prvič ali pa se v tem obdobju po več letih ponovi.
Prav zato je pomembno, da smo pozorni na opozorilne znake, ki jih v srednjih letih zlahka pripišemo skrbi za zdravje in dobro počutje.
Ko se odnos do hrane spremeni šele po 45. letu
Na spletu se je za motnje hranjenja, ki se pri ženskah pojavijo v obdobju menopavze ali perimenopavze, uveljavil izraz “menoreksija”.
Gre za neuradno poimenovanje, ki združuje besedi menopavza in anoreksija. Čeprav se izraz uporablja predvsem v povezavi z ženskami v menopavzi, menoreksija ni omejena le na ženske – motnje hranjenja se v srednjih letih pogosto pojavljajo tudi pri moških.
Strokovnjaki opozarjajo, da je o motnjah hranjenja v tem življenjskem obdobju pomembno več govoriti, saj njihove znake pogosto spregledamo in motnje ostanejo neprepoznane:
“Odrasli, pri katerih se razvijejo motnje hranjenja, so tako v raziskavah kot tudi v okviru zdravljenja še vedno premalo zastopani. Zaradi tega še vedno nimamo jasne slike o tem, kako razširjen je ta problem,”
poudarja psihologinja Samantha DeCaro.
Zakaj je to posebej ranljivo obdobje?
Srednja leta prinašajo številne telesne, hormonske in življenjske spremembe, ki lahko vplivajo na odnos do telesa, hrane in lastnega videza.
Pri ženskah je pomemben dejavnik menopavza, ki prinaša spremembe, na katere ženska morda ni pripravljena: telesna maščoba se začne razporejati drugače, znižuje se mišična masa, telesna teža lahko niha, spremenita se lahko tudi koža in lasje, pogosto pa se poslabša še spanec.
Več o tem, kaj se v obdobju perimenopavze in menopavze dogaja s hormoni in telesom, pojasnjuje ginekologinja v članku Razumevanje hormonskega vrtiljaka “druge pubertete”.
Poleg telesnih sprememb lahko na razvoj motenj hranjenja v tem obdobju vplivajo tudi naslednji dejavniki:
- odhod otrok od doma,
- ločitev ali spremembe v partnerskem odnosu,
- kronična bolezen,
- izguba bližnje osebe,
- sprememba službe ali upokojitev,
- občutek izgube mladosti,
- osamljenost,
- več stresa.
Vsaka od teh sprememb lahko vpliva na posameznikovo samopodobo, njihovo kopičenje pa lahko poveča tveganje za razvoj motenj hranjenja v srednjih letih.
Motnje hranjenja niso samo problem mladostnic
Predstava, da se anoreksija, ortoreksija, kompulzivno prenajedanje in druge motnje hranjenja pojavljajo predvsem pri najstnikih, lahko povzroči, da njihove znake pri odraslih spregledamo.
A podatki kažejo, da motnje hranjenja v srednjih letih niso redkost. Erin Parks, klinična psihologinja in soustanoviteljica podjetja Equip, opozarja, da odrasli v srednjih letih predstavljajo pomemben delež pacientov z motnjami hranjenja – kar četrtina jih je starih med 40 in 65 let.
Še bolj zgovoren je podatek iz raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 1000 odraslih, starejših od 40 let. Kar 35 odstotkov žensk je navedlo, da so se pri njih nezdravi vzorci prehranjevanja prvič pojavili šele v srednjih letih.
Kdaj zdrav življenjski slog postane opozorilni znak?
“Menim, da številne motnje hranjenja v srednjih letih ostanejo neprepoznane, ker niso videti tako, kot si običajno predstavljamo motnjo hranjenja,”
za HuffPost pojasnjuje Parks.
Opozarja, da je v družbi še vedno močno prisotno prepričanje, da je vitkost znak zdravja, zato lahko problematična vedenja zlahka spregledamo in jih razumemo kot skrb za zdrav življenjski slog.
Motnje hranjenja pri osebah v srednjih letih se lahko kažejo kot:
- izpuščanje obrokov,
- uvajanje vedno daljših postov,
- izločanje celotnih skupin živil,
- obsesivno štetje kalorij,
- pogosto tehtanje,
- vadba kljub izčrpanosti,
- izogibanje skupnim obrokom ali prehranjevanje v družbi,
- občutek krivde po zaužitju hrane,
- prenajedanje in nato kompenziranje z odrekanjem hrani ali pretirano vadbo,
- stalna zaskrbljenost glede telesne teže in videza.
Samo eno od teh vedenj še ne pomeni, da ima človek motnjo hranjenja. Pomembno je predvsem, koliko časa in misli posameznik namenja hrani, telesni teži in videzu ter kako močno to vpliva na njegovo vsakdanje življenje.
Težavo lahko dodatno prikrije tudi družba, saj so hujšanje, stroga prehrana in veliko gibanja pogosto predstavljeni kot znak discipline in skrbi za zdravje. Če okolica izgubo telesne teže dojema kot uspeh, lahko s tem nevede dodatno utrjuje nezdrav odnos do hrane in telesa.
Preberite tudi: “Občudovali so mojo disciplino, jaz pa sem živela v strahu pred hrano…”
Tudi moški niso imuni
Čeprav motnje hranjenja pogosteje prizadenejo ženske, se z njimi soočajo tudi moški.
“Tudi moški se v srednjih letih soočajo s telesnimi spremembami. Raven testosterona se začne po 25. letu zniževati za približno en odstotek na leto, v srednjih letih pa se upad še pospeši. To lahko vodi v več maščobe na predelu trebuha, izgubo mišične mase in manj energije,”
razlaga Parks.
Po njenih besedah je kar 39 odstotkov moških z leti postalo manj zadovoljnih s svojim telesom, vendar njihove simptome motenj hranjenja v srednjih letih pogosto spregledamo ali pripišemo drugim vzrokom.
Staranje ni bolezen
“Motnje hranjenja se razvijejo kot posledica prepleta različnih dejavnikov tveganja, ki se v ranljivih življenjskih obdobjih lahko okrepijo,”
piše DeCaro.
Živimo v družbi, ki poleg vitkosti za ideal postavlja tudi mladost. Staranje velja za nekaj, čemur se je treba upirati, kar povečuje pritisk, da bi čim dlje ohranili mladosten videz in vitko telo.
Takšen odnos do staranja je lahko še posebej škodljiv v srednjih letih, ko se telo naravno spreminja. Namesto da bi te spremembe sprejeli kot normalen del staranja, se lahko posameznik začne z njimi boriti in vse bolj nadzorovati svoje telo, težo in prehranjevanje.
Kako prepoznati težave in poiskati pomoč
Motnje hranjenja niso povezane le s hrano, telesno težo ali videzom. Pogosto so povezane tudi s čustvenimi težavami, zato mora zdravljenje nasloviti več kot le prehranjevalne navade posameznika.
“Pomemben del okrevanja je pogosto vračanje k samemu sebi in raziskovanje najglobljih želja, potreb in vrednot,”
piše DeCaro.
Strokovnjaki so za HuffPost zbrali nekaj nasvetov, kako ukrepati, če vas skrbi, da se pri vas razvija motnja hranjenja:
1. Sprejmite, da je normalno, da se vaše telo spreminja.
Namesto primerjanja svojega telesa z drugimi ali z njegovo podobo iz preteklosti se osredotočite na vse, kar vam telo omogoča. Spreminjanje telesa je normalen del življenja, tudi zaradi hormonskih sprememb in pomembno je, da skrb za zdravo telo ne postane tako intenzivna, da vam jemlje energijo in omejuje vsakdanje življenje.
2. Poiščite strokovno pomoč.
Motnje hranjenja so resne in lahko tudi življenjsko ogrožajoče bolezni, ki pogosto zahtevajo specializirano obravnavo. Če prepoznate težave, se obrnite na strokovnjaka, ki vam lahko predlaga ustrezno obliko pomoči glede na vaše telesne in čustvene potrebe.
3. S težavo se ne soočajte sami.
Povezovanje z ljudmi, ki se soočajo s podobnimi težavami, lahko pomaga pri okrevanju in zmanjša občutek osamljenosti. Pomagajo lahko podporne skupine, tudi spletne, pa tudi zgodbe, podkasti in izkušnje ljudi, ki so se z motnjo hranjenja soočili v srednjih letih.
4. Ne nasedajte obljubam dietne industrije.
Posebej previdni bodite pri sporočilih dietne industrije in drugih ponudnikov, ki ljudem v srednjih letih ponujajo rešitve za spremembe telesa, povezane s staranjem. Med njimi so lahko obljube o:
- ohranjanju mladostnega videza
- vrnitvi mladostnega telesa
- upočasnitvi staranja
- hitri izgubi telesne teže in preoblikovanju telesa brez večjih sprememb življenjskega sloga.
Takšna sporočila lahko povečujejo nezadovoljstvo z lastnim telesom in ustvarjajo občutek, da so naravne spremembe, povezane s staranjem, nekaj, kar je treba preprečiti ali popraviti.
“Kot družba moramo spremeniti način, kako govorimo o staranju. Namesto da starajoča se telesa skušamo ‘obvladovati’ z najnovejšimi modnimi dietami, bi jih morali na poti skozi naravne življenjske spremembe podpirati s sočutjem,“
zaključuje Parks.
Najpogostejša vprašanja
Kaj je menoreksija?
Menoreksija je izraz, ki se je na spletu uveljavil za motnje hranjenja, ki se pojavijo v obdobju menopavze ali perimenopavze. Ne gre za uradno medicinsko diagnozo, izraz pa tudi ni namenjen izključno ženskam, saj se motnje hranjenja v srednjih letih pojavljajo tudi pri moških.
Zakaj so motnje hranjenja v srednjih letih pogosto spregledane?
Ker jih lahko zamenjamo za skrb za zdravje, hujšanje ali željo po bolj aktivnem življenjskem slogu. Tudi družbena predstava, da so motnje hranjenja predvsem težava mladostnikov, lahko pripomore k temu, da jih pri odraslih ne prepoznamo pravočasno.
Kateri znaki so lahko opozorilo, da ne gre več le za zdravo prehranjevanje?
Pozorni bodite na vedenja, kot so izpuščanje obrokov, strogo omejevanje hrane, pogosto tehtanje, pretirana vadba, občutek krivde po jedi ali stalno ukvarjanje s telesno težo in videzom.
Viri:
- ‘Menorexia’ Is The Midlife Crisis We Don’t Talk About Enough. HuffPost, dostopno na: https://www.huffpost.com/entry/menorexia-is-the-midlife-crisis-we-dont-talk-about-enough-g_l_6a90351de4b0229baac515b9. Zadnji dostop: oktober 2026.
