V nadaljevanju preberite:
- Ko nismo ves čas izpostavljeni zunanjim dražljajem, se lahko um umiri, začne prosto tavati ter povezuje informacije, kar lahko spodbuja ustvarjalnost.
- Tehnologija nam omogoča, da dolgčas skoraj takoj preženemo, zato nam je vse redkeje dolgčas.
- Najti moramo ravnovesje: Občasen dolgčas je koristen, dolgotrajna zdolgočasenost pa je lahko povezana z različnimi duševnimi težavami.
Kdaj ste bili nazadnje zares zdolgočaseni? Ko niste imeli ničesar, s čimer bi si krajšali čas in ste vztrajno iskali nekaj, kar bi vas zamotilo? Dolgčas je bil nekoč povsem običajen del vsakdana, danes pa smo se ga naučili zelo hitro pregnati.
Čeprav je dolgčas lahko neprijeten in frustrirajoč, pa je vprašanje, ali je dobro, da se mu lahko ves čas izogibamo. Kaj se zgodi, ko našim možganom ne pustimo niti trenutka brez dražljajev?
Arthur C. Brooks, profesor na Oddelku za medicino, zdravje in družbo Univerze Vanderbilt, v videu pojasnjuje, zakaj dolgčas ni nujno nekaj slabega.
Kaj dolgčas sploh je?
Dolgčas je stanje, v katerem si želimo nečemu posvetiti pozornost, vendar težko najdemo nekaj, kar bi nas zadovoljilo ali se nam zdelo smiselno. Pogosto ga spremljajo nemir, frustracija in težave s koncentracijo, zato se pojavi močna želja po nečem, kar bi nas zamotilo.
A dolgčas je več kot le to, da nimamo kaj početi:
“Takrat se vklopi privzet način delovanja naših možganov, ki je povezan z razmišljanjem, ustvarjalnostjo, reševanjem problemov in sanjarjenjem,”
pojasnjuje Brooks.
Bi bili res raje v bolečinah kot sami s svojimi mislimi?
Zakaj je tako težko preprosto sedeti in ne početi ničesar? Psiholog Dan Gilbert z Univerze v Harvardu je izvedel zanimiv eksperiment, s katerim so preverjali, kako ljudje prenašajo dolgčas in lastne misli.
Udeležence so za 15 minut pustili same v sobi, kjer niso imeli ničesar, s čimer bi se lahko zamotili. Pred njimi je bil le gumb, ki je ob pritisku povzročil neprijeten električni šok. Imeli so torej dve možnosti:
- sedeti sami s svojimi mislimi ali
- si namenoma povzročiti bolečino.
Presenetljivo se je velik del udeležencev odločil za slednje. Namesto da bi preprosto sedeli v tišini in se dolgočasili, so pritisnili gumb in si povzročili električni šok.
Zakaj nam je dolgčas tako neprijeten?
Ko naš um za trenutek osvobodimo nenehnih dražljajev, začne tavati po svoje. In prav takrat se lahko pojavijo vprašanja, ki jih sicer raje potisnemo na stran:
- Kaj počnem s svojim življenjem?
- Kaj si v resnici želim?
- Kaj mi je v življenju zares pomembno?
- Kaj bi spremenil/a, če me ne bi bilo strah?
Prav zato dolgčas ni nekaj, čemur bi se morali ves čas izogibati. Pomembno je, da si dovolimo razmišljati tudi o neprijetnih stvareh.
Kako je tehnologija izrinila dolgčas
Danes nam za to, da preženemo dolgčas, ni treba storiti skoraj ničesar. Naši telefoni so postali nekakšen stalen vir dražljajev, ki nam omogoča, da skoraj vsako prazno minuto zapolnimo z vsebino.
Čakamo na semaforju? Preverimo sporočila. Sedimo na avtobusu? Odpremo družbena omrežja. Imamo nekaj prostih minut? Pogledamo videoposnetek. Tako si vse redkeje dovolimo trenutke, ko bi bili preprosto sami s svojimi mislimi.
Koristi dolgčasa
Dolgčas ni izguba časa. Celo koristen je, za Healthline pojasnjuje pediatrinja Mia Armstrong:
“Otroci in mladostniki so zaradi svojih še razvijajočih se kognitivnih sposobnosti bolj dovzetni za dolgčas. Seveda morajo otroci razvijati socialne veščine, vendar se morajo naučiti tudi, kako se znajti, ko so sami in jim je dolgčas. To jim daje dobre temelje za uspeh v prihodnosti in jih uči veščin, ki jim bodo dobro služile tudi v odrasli dobi.”
Ko nismo nenehno zaposleni z vsebinami, obvestili in drugimi oblikami stimulacije, se lahko um umiri in začne prosto tavati. To ima številne koristi:
- Spodbuja ustvarjalnost – omogoča možganom, da tavajo, povezujejo informacije in ustvarjajo nove ideje.
- Omogoča mentalni počitek – zmanjšuje stalno kognitivno stimulacijo in daje možganom čas za umiritev.
- Pomaga pri predelovanju izkušenj – brez stalnih distrakcij imamo več časa za predelovanje svojih doživetij in razmišljanje o tem, kako se v resnici počutimo.
- Ustvari prostor za samorefleksijo – omogoča, da se bolj zavedamo svojih čustev, stresa, vrednot, prioritet in nezadovoljenih čustvenih potreb, ter s tem omogoča osebnostno rast.
- Uči nas prenašati nelagodje – učimo se prenašati neprijetne občutke in spoznamo, da neprijetni občutki minejo, tudi če jih ne skušamo takoj potlačiti z različnimi oblikami stimulacije.
- Uči nas prilagajanja – spodbuja nas, da se znajdemo sami, poiščemo nove možnosti in se prilagodimo različnim okoliščinam.
Kdaj je dolgčas lahko problematičen?
Občasen dolgčas je nekaj povsem normalnega in celo koristnega. Težava postane, ko je dolgčas dolgotrajen.
Kronična zdolgočasenost je lahko povezana z različnimi mentalnimi težavami, kot so depresija, tesnoba, impulzivnost, uporaba psihoaktivnih snovi in odvisnosti.
Posamezniki z ADHD, depresijo ali posledicami travmatske poškodbe možganov lahko dolgčas prenašajo težje. Namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in nove ideje, lahko otežuje vsakodnevno delovanje.
Kako pustiti mislim, da tavajo?
“Treba si je vzeti čas za dolgčas. Biti tiho. Biti pri miru in pustiti idejam, ki se porajajo v glavi, da pridejo na površje,” za Healthline opozarja Jay Kristoff in svetuje naslednje:
- Vsak dan si vzemite 5–10 minut brez telefona, družbenih omrežij, podcastov in drugih motenj.
- Nekam se usedite ali pojdite na sprehod in preprosto opazujte, kaj se dogaja okoli vas.
- Ne poskušajte nadzorovati svojih misli – pustite jim, da tavajo. Če se vam pojavi zanimiva ideja, jo zapišite, sicer pustite, da odplava dalje.
Brooks pa zaključuje:
“Ne spite s telefonom ob sebi, med obroki ne uporabljajte telefonov in si redno privoščite premore od družbenih omrežij. Počutili se boste bolje. […] Telefon lahko pustite vklopljen, lahko le izklopite obvestila in določite eno ali dve številki, ki vas lahko dosežeta v nujnih primerih. Toda bodite iskreni do sebe: nujen primer ne more biti izgovor za vse. Kaj se dogaja na Twitterju? To ni nujno. Ni treba odgovoriti na vsako sporočilo. Novice lahko počakajo.”
Najpogostejša vprašanja
Ali je dolgčas lahko koristen?
Da. Občasni dolgčas lahko možganom omogoči premor od nenehne stimulacije, hkrati pa ustvari prostor za ustvarjalnost, razmišljanje, samorefleksijo in iskanje novih rešitev.
Kako se lahko več dolgočasimo?
Vsak dan si lahko vzamemo nekaj minut brez telefona, družbenih omrežij, podcastov in drugih motenj. Lahko gremo na sprehod ali pa samo nekje sedimo, opazujemo okolico in pustimo mislim, da tavajo, ne da bi jih skušali ves čas nadzorovati.
Kdaj dolgčas ni več koristen?
Težava lahko nastane, ko dolgčas postane dolgotrajen oziroma kroničen. Takrat je lahko povezan z depresijo, tesnobo, impulzivnostjo, uporabo psihoaktivnih snovi in odvisnostmi. Pri nekaterih ljudeh je lahko prenašanje dolgčasa zaradi drugih težav tudi posebej zahtevno.
Viri:
- Potential Benefits of Boredom. Healhtline, dostopno na: https://www.healthline.com/health/mental-health/benefits-of-boredom. Zadnji dostop: september 2026.
- You Need to Be Bored. Here’s Why. Harvard Business Review YouTube Channel, dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=orQKfIXMiA8. Zadnji dostop: september 2026.
