V nadaljevanju preberite:
- Mnenja uporabnikov forumov Med.Over.Net o priljubljenem domačem receptu s kolo in slanimi palčkami proti driski in bruhanju so deljena.
- Pediatrinja pojasni, zakaj pri trebušni virozi kolo odsvetuje, slanih palčk pa ne.
- Ob bruhanju in driski naj otrok pije malo in pogosto, saj lahko večja količina tekočine naenkrat ponovno sproži bruhanje.
- Bodite pozorni na znake dehidracije: redko uriniranje, suh jezik, jok brez solz, udrte oči in vse večja utrujenost so opozorilni znaki.
- Pri majhnih otrocih ukrepajte prej: mlajši kot je otrok, hitreje lahko zaradi bruhanja in driske potrebuje zdravniško pomoč.
“Zadnjič mi je kolegica dejala, da se bruhanje pri otrocih ustavi s kolo. Ali ima kdo izkušnje s tem?” je uporabnike našega foruma Med.Over.Net vprašala Tatjana. Sama je bila skeptična, razprava med uporabniki pa je razkrila različne izkušnje s tem ‘domačim receptom’. Nekateri so zatrjevali, da jim je kola ob slabosti res pomagala, drugi je otrokom nikakor ne bi ponudili.
“Kola in slane palčke so bojda v redu proti driski, vendar po drugi strani cca cola blazno draži sluznico, tako da je jaz ne bi,” je napisala TatjanaC. “Postana kola (brez mehurčkov) in slane palčke so le alternativa, ki jo imajo otroci radi. Ne ustavlja bruhanja, pač pa nadomešča tekočino in elektrolite,” pa je svoje razmišljanje podelil uporabnik Ludvig.
Skoraj vsak uporabnik foruma Med.Over.Net, ki je sodeloval v debati, je imel svoj ali prilagojen recept za lajšanje slabosti, bruhanja in driske, simptomov, ki najpogosteje spremljajo okužbo z norovirusi. Med domačimi rešitvami so uporabniki omenjali še metin čaj, (ledeno mrzlo) mineralno vodo brez oziroma z mehurčki …
To so povedali uporabniki, kaj pa za lajšanje simptomov ‘trebušne gripe’ (kot po domače pravimo norovirozi) svetuje stroka?
Kola in slane palčke proti slabosti in driski: mit ali resnica?
“Verjetno mit o koli izhaja iz posnetkov, kjer npr. kos mesa v koli dobesedno razpade, pri čiščenju s kolo pa so površine kot nove. Torej bo kola uničila tudi zoprn črevesni virus?” razmišlja pediatrinja Marija Burnik, dr. med., spec. iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana.
Dokazov, da kola pomaga pri črevesni virozi, nimamo, vemo pa, da lahko pitje kole težave celo poslabša, pojasnjuje sogovornica. “V koli je veliko sladkorja, ki v črevesju lahko dodatno nase veže vodo in s tem poslabša drisko. Kola vsebuje kofein, ki za otroke že sicer ni priporočljiv, poleg tega pa stimulira delovanje črevesja in s tem še pospeši izločanje tekočine. Mehurčki so za črevesje dražeči, zato gazirane pijače odsvetujemo. Ker otroci (zlasti) z bruhanjem pa tudi z drisko izgubljajo elektrolite (predvsem natrij in kalij), je pomembno te izgube nadomeščat, za kar najlažje poskrbimo z rehidracijskimi raztopinami, kola pa elektrolitov vsebuje zelo malo,” sogovornica naniza kar nekaj razlogov, zakaj kola ni primerna pijača ob črevesni virozi.
Namesto kole pediatrinja zato svetuje, da otroku ponudite oralno rehidracijsko raztopino, ki jo kupite v lekarni ali pa po receptu naredite sami doma.
Ob prebolevanju črevesne okužbe običajno nimamo teka, določena hrana (če nam paše) pa lahko nehote stanje še poslabša, opozarja pediatrinja. Na primer sadje, mlečna hrana in jajca lahko stopnjujejo bolečine v trebuhu in bruhanje oziroma drisko, našteva. “Zato rečemo, da naj otrok uživa tisto hrano, ki mu paše in jo dobro prenaša.”
Burnikova sicer svetuje uživanje bolj puste hrane, kot so testenine in kruh “… in tudi slane palčke, ki s svojo slanostjo spodbujajo žejo, obenem pa je sol naravni vir natrija.”
Torej, kole ne svetujemo, slane palčke pa lahko,
se ob nasvetu nasmehne pediatrinja Marija Burnik, dr. med. spec. iz ZD Ljubljana.
Najpogostejša napaka: (de)hidracija
Najpogostejša ‘napaka’ staršev je, da so premalo vztrajni pri skrbi za dovolj pitja, pravi Burnikova. “Otroku namreč ne paše ne jesti ne piti, zlasti če ga to draži na bruhanje, mu povzroča slabost ali bolečine v trebuhu. In če sprejmemo otrokov “nočem, ne morem, ne bom”, otrok pa ob tem bruha in/ali ima drisko, mu bo tekočin začelo hitro primanjkovati.“
Druga pogosta ‘napaka’ je, da ob bruhanju otrok naenkrat popije preveč in te večje količine tekočine nehote spodbudijo oziroma sprožijo bruhanje. “Ob bruhanju je treba naenkrat spiti majhne količine tekočine, kolikor otrok prenese – nekaj požirkov, nekaj mililitrov – a mora piti pogosto, da skupno popije dovolj,” opozarja pediatrinja.
Starši morajo torej skrbeti, da otrok ob črevesni okužbi pije dovolj pogosto manjše količine tekočine,
Poudarja pediatrinja iz ZD Ljubljana, Marija Burnik.
Ko je otrok bolan, je tudi utrujen in želi več počivati in spati, poleg tega pa pomanjkanje tekočine (dehidracija) še stopnjuje zaspanost, nadaljuje sogovornica in še svetuje: “Če otroka pustimo spati, kolikor želi, lahko posledično (nehote) izgubljamo čas, ko bi lahko pil. Zato otroka čez dan večkrat zbudimo in poskrbimo, da popije malo tekočine, pogosto se otroci v polsnu celo manj upirajo pitju.”
Nekateri otroci kljub bolezni ohranijo apetit, vendar jim lahko določena hrana težave poslabša, opozarja sogovornica. Staršem svetuje, naj opazujejo, katero hrano otrok dobro prenaša, in mu jo ponudijo v skladu z njegovim počutjem.
Kdaj ob okužbi z norovirusi k zdravniku?
“Otrok potrebuje zdravniški pregled, kadar je bruhanje pogosto, zaužite tekočine pa premalo (zlasti, če ima še pogosto drisko) – posledično je vnos tekočin manjši od izgub. Tak otrok postane dehidriran in bo morda potreboval bolnišnično oskrbo in infuzijo tekočin,” nam je še zaupala pediatrinja Marija Burnik, dr. med. spec. iz ZD Ljubljana.
“Če otrok lula manj kot trikrat v 24 urah (oziroma enkrat v 8 urah), če je vse bolj ‘povožen’, ima udrte oči (izrazitejše podočnjake), vse bolj suh jezik, ob joku ne vidimo solz – ga čim prej naročimo k zdravniku,” je jasna sogovornica in dodaja, da otrok pregled potrebuje tudi ob vročini, ki traja več kot dva dneva, zlasti če je visoka, saj ob tem otrok tekočino izgublja tudi s potenjem.
Mlajši, ko je otrok, prej bo potreboval zdravniški pregled. Otroka, mlajšega od enega leta raje peljimo k zdravniku že, če je od zadnje polulane pleničke minilo nekaj ur, on pa še vedno bruha in ali driska, tudi če ob tem še uspe vsaj malo popiti.
Pediatrinja Marija Burnik, dr. med. spec. iz ZD Ljubljana.
Najbolj je poklicati v ambulanto in se posvetovati z medicinsko sestro, ki bo dala dodatna navodila ali pa otroka naročila na pregled, sklene sogovornica.
Noroviroza je zelo nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo norovirusi. Ti se prenašajo s stikom med ljudmi, preko kontaminirane hrane in vode ali z dotikanjem kontaminiranih površin. Virus povzroča vnetje želodca in ali črevesja (akutni gastroenteritis). Laično bolezen imenujemo tudi »trebušna gripa«, čeprav bolezen ni posledica okužbe z virusi gripe.
Vir: Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).
Pogosta vprašanja o norovirusih, bruhanju in driski
Ali kola pomaga pri bruhanju in driski?
Pediatrinja Marija Burnik, dr. med., spec., kole pri črevesni virozi ne priporoča. Vsebuje veliko sladkorja in kofein, gazirane pijače pa lahko dodatno dražijo prebavila. Poleg tega kola vsebuje premalo elektrolitov, ki jih telo izgublja z bruhanjem in drisko.
Kaj naj otrok pije, če bruha ali ima drisko?
Najprimernejša je oralna rehidracijska raztopina, saj pomaga nadomeščati tekočino in izgubljene elektrolite. Pri bruhanju naj otrok tekočino uživa pogosto in v majhnih količinah.
Ali so slane palčke primerne pri driski?
Po besedah pediatrinje so slane palčke lahko del prehrane med črevesno okužbo. So razmeroma pusta hrana, njihova slanost spodbuja žejo, sol pa je vir natrija.
Kako prepoznamo dehidracijo pri otroku?
Med opozorilnimi znaki so redkejše uriniranje, udrte oči, suh jezik in jok brez solz. Otrok lahko postaja tudi vse bolj utrujen ali zaspan. Pri dojenčkih in majhnih otrocih bodite še posebej pozorni na število mokrih pleničk.
Kdaj mora otrok zaradi bruhanja ali driske k zdravniku?
Z zdravnikom se je smiselno čim prej posvetovati, če otrok pogosto bruha ali ima pogosto drisko in ne uspe zaužiti dovolj tekočine. Pediatrinja opozarja tudi na uriniranje manj kot trikrat v 24 urah oziroma manj kot enkrat v osmih urah, stopnjujočo se utrujenost, znake dehidracije ter visoko vročino oziroma vročino, ki traja več kot dva dni. Pri otrocih, mlajših od enega leta, je potrebna še večja previdnost.
Kako dolgo običajno traja noroviroza?
Noroviroza je akutna črevesna okužba, pri kateri so značilni predvsem nenadno bruhanje, driska, slabost in bolečine v trebuhu. Pri sicer zdravih osebah težave izzvenijo v nekaj dneh, najpomembnejše pa je v tem času preprečevanje dehidracije.
