V nadaljevanju preberite:
- Šolsko okolje omogoča hitro širjenje okužb, saj so otroci v tesnem stiku z vrstniki in zaposlenimi, pri tem pa si pogosto delijo različne šolske pripomočke.
- Pravilno in temeljito umivanje rok je eden najpreprostejših higienskih ukrepov za zmanjševanje možnosti prenosa mikroorganizmov.
- Razkuževanje rok ni nadomestilo za umivanje in pride v poštev predvsem takrat, ko umivanje z vodo in milom ni mogoče.
Začetek šolskega leta prinaša veliko sprememb. Otroci se po brezskrbnih počitniških dneh vračajo v šolsko okolje, kjer so vsakodnevno v tesnem stiku z vrstniki, učitelji ter drugim šolskim osebjem. Takšno vsakodnevno druženje je pomemben del šolskega življenja, a hkrati ustvarja ugodne pogoje za širjenje različnih nalezljivih bolezni.
Pri njihovem preprečevanju imajo pomembno vlogo predvsem preprosti, a učinkoviti higienski ukrepi.
Zakaj se bolezni v šoli tako hitro širijo?
Ker so otroci v šoli veliko skupaj, si med seboj lahko prenašajo viruse, bakterije in druge mikroorganizme, ki povzročajo okužbe dihal, črevesne bolezni in druge nalezljive bolezni.
Na NIJZ pojasnjujejo, da lahko do prenosa pride na različne načine:
- s tesnimi stiki – pri pouku, med odmori in športnimi dejavnostmi prihaja do številnih stikov, pri katerih lahko mikroorganizme z rok prenesemo na druge osebe,
- s kašljanjem in kihanjem – usta in nos si moramo pokriti z robčkom ali komolcem, saj tako zmanjšamo širjenje kapljic in mikroorganizmov na ljudi in površine,
- z dotikanjem obraza – če se z onesnaženimi rokami dotikamo ust, nosu ali oči, lahko povzročitelje bolezni vnesemo v telo in se okužimo.
- z dotikanjem skupnih predmetov in površin – mikroorganizmi se lahko s predmetov, na primer kljuk, pip, miz in športnih rekvizitov, prenesejo na roke in nato v telo.
- pri ravnanju z živili – pri uživanju, pripravi ali razdeljevanju hrane lahko pride do prenosa mikroorganizmov, zato je higiena rok pred stikom z živili še posebej pomembna.
- preko poškodb na rokah – okužene rane lahko vsebujejo veliko mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni. Zato jih je pomembno pravilno oskrbeti in zaščititi.
Kako si pravilno umiti roke?
Dobra higiena rok je eden najpreprostejših načinov, s katerim lahko zmanjšamo možnost prenosa številnih okužb in preprečimo marsikatero nepotrebno bolezen.
Roke najprej zmočimo pod tekočo vodo, s čemer s površine odplaknemo precejšne število mikroorganizmov. Nato roke namilimo in jih milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele. Umiti moramo dlani, prste, prostore med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti in zapestja.
Milo nato dobro speremo in roke dobro osušimo s papirnato brisačo ali čisto brisačo za roke. Pipo zapremo s komolce ali s papirnato brisačo, da se izognemo ponovnemu stiku z morebitnimi mikroorganizmi na pipi.
Oglejte si spodnji videoposnetek, v katerem kirurg s pomočjo barve nazorno pokaže, kako pravilno umivati roke, da temeljito očistimo vse predele:
@howthingswor Ever wondered why surgeons wash their hands so carefully before surgery? 🧼🩺 It’s not just about being clean — it’s about removing as much bacteria and contamination as possible before touching a patient. This kind of demo shows how easy it is to miss certain spots on your hands, especially around the fingers, fingertips, and palms. That’s why surgeons follow a very strict routine and scrub every area carefully before putting on sterile gloves. Even one missed spot can matter in an operating room. It’s honestly a simple but powerful reminder of how important proper hand washing really is — not just in surgery, but in everyday life too. Follow for more videos on how things work ##Howthingswork #surgeon #Washinghands#satisfyingvideo ♬ original sound – Howthingswork
Kdaj moramo roke nujno umiti?
Tako kot pri odraslih je tudi pri otrocih redno in pravilno umivanje rok pomemben del preprečevanja okužb. Še posebej pomembno je to v situacijah, ko je možnost prenosa okužb večja:
- pred jedjo in pripravo hrane,
- po uporabi stranišča,
- po prihodu domov iz šole ali vrtca,
- po kašljanju, kihanju ali brisanju nosu,
- po stiku z bolno osebo,
- po igri zunaj in stiku z živalmi,
- kadar so roke vidno umazane.
Kdaj razkužiti roke?
Razkuževanje pride v poštev predvsem takrat, ko umivanje z vodo in milom ni mogoče, v posebnih okoliščinah pa tudi po priporočilu zdravstvenih delavcev. Za razkuževanje uporabljamo namensko razkužilo za roke na osnovi 60 do 80 % alkohola.
Pri tem je pomembno vedeti, da razkužilo ne odstrani umazanije, zato ga uporabljamo takrat, ko roke niso vidno umazane. Prav tako razkužila nikoli ne nanašamo na vlažne roke, saj voda zmanjša njegovo učinkovitost in lahko dodatno izsuši kožo.
Preberite tudi: “Obraz sem obrisala z dezinfekcijskim robčkom – je to nevarno?”
Najpogostejša vprašanja
Zakaj je umivanje rok pomembno za preprečevanje okužb?
Z rokami se lahko mikroorganizmi prenesejo na obraz, predmete, površine, hrano in druge ljudi. Temeljito umivanje rok z milom in vodo pomaga odstraniti nečistoče in mikroorganizme ter tako zmanjša možnost prenosa okužb.
Kdaj naj si otroci umijejo roke?
Predvsem pred jedjo, po uporabi stranišča, po prihodu domov, po kašljanju, kihanju ali brisanju nosu, po stiku z bolno osebo, po igri zunaj in stiku z živalmi ter vedno, kadar so roke vidno umazane.
Ali je razkuževanje rok boljše od umivanja?
Ne. Razkužilo ne odstrani umazanije. Osnovni higienski ukrep je temeljito umivanje rok z vodo in milom. Razkuževanje je priporočljivo takrat, ko umivanje ni mogoče, oziroma v posebnih okoliščinah po priporočilu zdravstvenih delavcev.
Viri:
- 5. maj 2026 – mednarodni dan higiene rok. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/mediji/5-maj-2026-mednarodni-dan-higiene-rok/. Zadnji dostop: september 2026.
- Pomen umivanja rok v domači kuhinji. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/pomen-umivanja-rok-v-domaci-kuhinji/. Zadnji dostop: september 2026.
