Začetek novega šolskega leta prinaša nova srečanja, prijateljstva in odnose, za nekatere otroke pa tudi stiske, ki jih starši sprva težko opazijo. Medvrstniško nasilje namreč ni vedno fizično in otrok o njem morda ne bo spregovoril sam.
Na to opozarjajo tudi Pediatrična priporočila, projekt, pri katerem sodelujejo pediatri iz ambulantnih praks in bolnišnic ter drugi strokovnjaki, ki skrbijo za zdravje otrok in mladostnikov. Medvrstniško nasilje lahko po njihovih navedbah močno prizadene otrokovo duševno in telesno zdravje, nekatere njegove oblike pa lahko dolgo ostanejo neprepoznane.
Kateri znaki lahko opozarjajo na medvrstniško nasilje?
Eden od opozorilnih znakov je lahko nenadno izogibanje šoli ali družabnim dogodkom, vendar to še zdaleč ni edina sprememba, na katero je dobro biti pozoren. Pediatrična priporočila med možnimi znaki navajajo tudi:
- izgubo samozavesti, žalost ali razdražljivost,
- poškodbe ali izgubljene stvari brez pojasnila,
- težave s spanjem ali prehranjevanjem,
- poslabšanje šolskega uspeha.
Posamezen znak še ne pomeni nujno, da otrok doživlja nasilje. Je pa lahko razlog, da se z njim pogovorimo in skušamo ugotoviti, kaj se dogaja.
Nasilje niso samo udarci
Medvrstniško nasilje je lahko telesno, besedno, socialno ali spletno. Poleg udarcev in suvanja tako vključuje tudi žaljenje, posmehovanje in grožnje, namerno izključevanje iz skupine ali širjenje govoric.
Vse pogostejši del otrokovega socialnega okolja je tudi splet. Med spletno nasilje sodijo denimo nadlegovanje prek družbenih omrežij, žaljiva sporočila, objavljanje fotografij ali osebnih podatkov brez privolitve, širjenje neresničnih vsebin in izsiljevanje.
Kaj lahko naredijo starši?
Prvi korak je pogovor z otrokom. Pomembno je, da ga spodbudite, da se vam zaupa, ga poslušate brez obsojanja in se ne odzovete impulzivno.
Če se nasilje dogaja v šoli, Pediatrična priporočila svetujejo, da se starši povežejo z učiteljem, ravnateljem oziroma šolsko svetovalno službo. Otroku je treba zagotoviti varno okolje in mu pomagati pri soočanju s težavami.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Če se nasilje nadaljuje ali otrok kaže hude psihološke težave, kot so tesnobnost, samopoškodovalno vedenje, izostajanje od pouka ali socialna izoliranost, je treba poiskati strokovno pomoč.
Starši se lahko obrnejo na otrokovega izbranega zdravnika ali Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, za katerega po navedbah Pediatričnih priporočil napotnica ni potrebna. Med možnostmi pomoči navajajo tudi Safe.si in TOM – Telefon za otroke in mladostnike. Težje primere nasilja je treba prijaviti policiji.
Najpomembneje pa je, da otrok ob težavah ne ostane sam. Kot poudarjajo Pediatrična priporočila, sta pogovor in vzpostavljanje zaupanja prvi korak, rešitve pa je treba iskati skupaj s šolo in po potrebi strokovnjaki.
Vir: Pediatrična priporočila, Medvrstniško nasilje. Priporočila pripravljajo pediatri iz ambulantnih praks in bolnišnic ter drugi strokovnjaki, ki skrbijo za zdravje otrok in mladostnikov.
