V nadaljevanju preberite:
- Kratkotrajno pomanjkanje spanca lahko deloma nadoknadimo, vendar okrevanje ni vedno tako hitro, kot se zdi.
- Kronično pomanjkanje spanja vpliva na celotno telo – med drugim na možgane, presnovo, srce, imunski sistem in razpoloženje.
- Najboljša rešitev je reden in dovolj dolg nočni spanec, saj vikend spanja ali popoldanski dremež ne moreta v celoti nadomestiti kvalitetnega nočnega počitka.
Med službo, hobiji in drugimi vsakodnevnimi obveznostmi se hitro zgodi, da spanje potisnemo na stranski tir. Zvečer ostajamo pokonci dlje, kot smo načrtovali, zjutraj pa moramo zgodaj vstati, zato pogosto spimo manj, kot bi bilo za naše telo optimalno.
Vikend je zato za mnoge priložnost, da si po napornem tednu privoščijo več spanca. Pa je nekaj dodatnih ur v postelji res dovolj, da nadoknadimo spalni dolg?
Koliko spanja potrebujemo?
Po navedbah strokovnjakov z NIJZ je kakovosten spanec eden od temeljev zdravja in dobrega počutja. Vpliva na vsako celico in vse telesne procese, zato je pomembno, da mu namenimo dovolj časa in poskrbimo za urejen spalni ritem.
Zdravi odrasli naj bi praviloma spali približno 7 do 9 ur na noč, medtem ko otroci in mladostniki potrebujejo več spanja. Če se zjutraj pogosto zbujamo utrujeni, smo čez dan zaspani ali težko ostajamo zbrani, je to lahko znak, da ne spimo dovolj oziroma da naš spanec ni dovolj kakovosten.
Kaj je spalni dolg?
Spalni dolg je primanjkljaj spanja, ki se nabira skozi čas, ko dlje časa spimo manj, kot naše telo potrebuje. Če bi na primer vsak delovni dan spali dve uri manj, kot bi morali, bi se do konca tedna nabralo že približno deset ur spalnega dolga, pojasnjujejo na portalu Healthline. Večji kot je spalni dolg, težje ga je nadoknaditi v krajšem času.
Na naš spanec vplivajo različni zunanji dejavniki, kot sta svetloba in temperatura, pomembni pa so tudi notranji procesi v telesu. Eden od njih je kopičenje adenozina v možganih. Ta se kopiči med budnostjo in ustvarja naravno potrebo po spanju. Ko se naspimo, se raven adenozina zniža in ta proces se ponastavi. Če spimo premalo, pa se adenozin še naprej kopiči, zaradi česar postajamo vse bolj utrujeni in zaspani.
Povečana količina adenozina lahko vpliva na aktivnost možganov, upočasni srčni utrip in spremeni pretok krvi. Spalni dolg ima zato lahko pomembne učinke na zdravje, ki presegajo zgolj občutek utrujenosti.
Kako kronično pomanjkanje spanja vpliva na naše telo?
Ker ima spanje pomembno vlogo pri številnih procesih v telesu, lahko kroničen spalni dolg vpliva na več področij zdravja:
- Presnova: Pomanjkanje spanja poveča raven hormonov lakote in zavira delovanje hormonov, ki povzročajo občutek sitosti. To lahko spodbuja povečanje telesne teže in nalaganje maščob.
- Krvni sladkor: Spalni dolg lahko poveča inzulinsko rezistenco, s tem pa tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
- Srce in ožilje: Ko ne spimo dovolj, ostaja simpatični živčni sistem bolj aktiven, zaradi česar sta lahko srčni utrip in krvni tlak povišana. Dolgotrajno pomanjkanje spanja je zato povezano z večjim tveganjem za različne bolezni srca in ožilja.
- Imunski sistem: Med spanjem telo opravlja pomembne procese, povezane z obnovo in delovanjem imunskega sistema, med drugim sprošča citokine, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. Pomanjkanje spanja lahko oslabi imunski sistem in poveča dovzetnost za različne bolezni.
- Kognitivne sposobnosti: Nakopičen adenozin upočasni nevronsko aktivnost v možganih. Med spanjem se v možganih odvijajo procesi, ki pomagajo odstranjevati odpadne snovi in ohranjati njihovo normalno delovanje. Kronično pomanjkanje spanja lahko zato vpliva na spomin, koncentracijo in sposobnost sprejemanja odločitev.
- Razpoloženje: Pomanjkanje spanja lahko vpliva na del možganov, ki sodeluje pri uravnavanju čustev. Raziskave kažejo, da se, če več noči zapored spimo manj kot šest ur, lahko poslabšata naše splošno počutje in razpoloženje.

Ali lahko spalni dolg nadoknadimo čez vikend?
Če smo eno noč spali premalo, lahko izgubljeni spanec večinoma nadoknadimo, če v naslednjih dneh spimo nekoliko dlje. Pri dolgotrajnem pomanjkanju spanca pa je okrevanje zahtevnejše.
Na portalu Healthline poročajo, da so najstniki spalni dolg, ki se jim je nabral med šolskim letom, uspešno nadoknadili med vikendi in počitnicami. Kljub temu okrevanje ni tako hitro, kot bi si morda želeli.
Po ugotovitvah starejše raziskave lahko telo za popolno okrevanje po eni izgubljeni uri spanja potrebuje kar štiri dni.
Novejše raziskave pa kažejo, da se utrujenost po dveh do treh dneh dodatnega spanja sicer zmanjša, medtem ko lahko težave, povezane s kognitivnimi sposobnostmi, vztrajajo še naprej.
Kaj pa popoldanski počitek? Popoldanski počitek sicer lahko začasno zmanjša zaspanost, a ne nadomesti vseh učinkov nočnega spanja. Primeren je predvsem krajši počitek, do 20 minut. Daljši ali zelo pozen popoldanski počitek pa lahko oteži večerno uspavanje, zlasti pri ljudeh, ki že sicer težko zaspijo. Strokovnjaki zato opozarjajo, da popoldanski dremež ni nadomestilo za kakovosten nočni počitek.
Kako zmanjšati spalni dolg?
Namesto da poskušamo izgubljene ure spanja vedno znova nadoknaditi, je učinkoviteje preprečiti, da bi se spalni dolg sploh nabiral. Cilj je vzpostaviti reden spalni ritem, ki telesu zagotavlja dovolj kakovostnega spanja vsako noč. Pri tem lahko pomagajo naslednje navade:
- Vsak večer pojdite spat 15 minut prej, dokler ne dosežete želene ure odhoda v posteljo.
- Tudi ob koncih tedna ohranite čim bolj enakomeren urnik spanja in ne vstajajte več kot približno dve uri pozneje kot običajno.
- Vsaj dve uri pred spanjem omejite uporabo elektronskih naprav, da se lahko telo in um postopoma umirita.
- Elektronskih naprav ne imejte v spalnici, temveč jih pred spanjem odložite v drug prostor.
- Premislite o svoji večerni rutini in ugotovite, ali vas katera od navad ali obveznosti po nepotrebnem zadržuje pokonci.
- Poskrbite, da bo spalnica dovolj temna in hladna.
- Pozno zvečer se izogibajte kofeinu.
- Telovadite najpozneje tri ure pred spanjem.
Kdaj je čas za pogovor z zdravnikom?
Če nasveti za boljši spanec ne pomagajo in težave vztrajajo, se posvetujte z zdravnikom. Zgodnje prepoznavanje motenj spanja omogoča pravočasno zdravljenje in lahko zmanjša tveganje za kasnejše zaplete.

Najpogostejša vprašanja
Ali lahko nadoknadimo izgubljen spanec?
Da, kratkotrajni primanjkljaj lahko nadoknadimo, vendar traja približno 4 dni, da si popolnoma opomoremo od vsake izgubljene ure spanca. Pri dolgotrajnem spalnem primanjkljaju je okrevanje zahtevnejše.
Kaj se zgodi, če dlje časa spimo premalo?
Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko vpliva na spomin, koncentracijo in razpoloženje ter je povezano z večjim tveganjem za presnovne in srčno-žilne težave.
Kako lahko zmanjšamo spalni dolg?
Najpomembnejši so dovolj dolg in reden nočni spanec, čim bolj enakomeren urnik spanja, omejevanje elektronskih naprav pred spanjem ter primerna spalna rutina in okolje.
Viri:
- Can You Actually Make Up For Lost Sleep? Healthline, dostopno na: https://www.healthline.com/health/dr/sleep-deprivation/sleep-debt. Zadnji dostop: september 2026.
- Urejeno spanje krepi zdravje. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/publikacije/urejeno-spanje-krepi-zdravje/. Zadnji dostop: september 2026.



