Vas partner po prepiru ignorira – kdaj molk postane kaznovanje?

“Lahko je samo napačna beseda ali kakšna pripomba, ki bi jo rada razrešila. Bog ne daj, da jo odprem, ker se mi v nasprotnem pripeti večtedenska ali mesečna ignoranca.” Tako je svojo izkušnjo na forumu Med.Over.Net opisala uporabnica, katere partner se ob konfliktih vedno znova odloči za popoln umik. Razume, da človek včasih potrebuje nekaj časa zase, da se umiri, toda tedni ali celo meseci molka v njej vzbujajo vprašanje, kje je meja. “Verjamem, da imajo ljudje pravico do umika v tišino zaradi nečesa, ampak normalen človek ima mejo, mar ne?” se sprašuje.

Kdaj je umik po prepiru zdrav način uravnavanja čustev in kdaj lahko tišina postane sredstvo kaznovanja ali nadzora? O tem smo se pogovarjali z Branko Grbin, specializantko integrativne psihoterapije Ambulante Sigmund Freud Institut.

Zdrava tišina ima začetek in konec

Umik je lahko zdrav, kadar si človek vzame čas, da se umiri in predela čustva. Ključno pa je, da partnerju pove, kaj potrebuje, in nakaže, da se bo k pogovoru vrnil. “Če partnerju povemo: ‘Trenutno sem preveč razburjen, potrebujem nekaj časa, da se umirim, potem pa bi se rad pogovoril,’ je to nekaj povsem drugega kot prekinitev komunikacije brez pojasnila,” pojasnjuje sogovornica.

Ni nujno, da se vsak konflikt razreši v nekaj urah. Pomembno je predvsem, da druga oseba ve, kaj se dogaja.

“Pri zdravi tišini je prisotna namera, da se bomo k pogovoru vrnili.” Drugače je, kadar nekdo komunikacijo zavestno prekine z namenom kaznovanja, vzbujanju krivde ali vzpostavljanja nadzora. “Če takšen molk traja več dni, tednov ali celo mesecev, težko govorimo o konstruktivnem načinu reševanja konflikta,” razloži sogovornica.

Ali večtedensko ignoriranje pomeni, da je partner narcis?

Iz enega vedenja ni mogoče sklepati, da ima nekdo narcistično osebnostno motnjo. Za takšno diagnozo je potreben širši in dolgotrajen vzorec vedenja ter strokovna ocena. Prav oznaka narcis se danes pogosto pojavlja v razpravah o partnerjih, ki se po konfliktu umaknejo ali drugega ignorirajo. Grbin opozarja, da moramo biti pri takšnem diagnosticiranju zelo previdni.

Dolgotrajno ignoriranje je lahko manipulativno in lahko predstavlja način vzpostavljanja moči ali nadzora v odnosu, vendar so razlogi zanj lahko zelo različni.

Pri narcistični osebnostni motnji ne govorimo o eni sami značilnosti, temveč o širšem in dolgotrajnem vzorcu doživljanja in vedenja.

Kaj dolgotrajni molk naredi človeku na drugi strani?

Ponavljajoče se ignoriranje lahko vpliva na občutek varnosti v odnosu, samopodobo in zaupanje v lastno presojo. Človek lahko začne iskati krivdo predvsem pri sebi. Če ne veste, zakaj partner ne govori z vami in kdaj bo ponovno pripravljen na pogovor, se lahko začne neskončno premlevanje: Kaj sem naredil narobe? Kaj bi moral povedati drugače? Sem si takšno ravnanje zaslužil?
“Pogosto prevzame nase veliko krivde, tudi kadar za nastalo situacijo ni odgovoren. Če se tak vzorec ponavlja, lahko načne samopodobo, občutek varnosti v odnosu in zaupanje v lastno presojo,” pojasnjuje Branka Grbin. Posledica je lahko tudi izrazit občutek osamljenosti: človek je sicer v odnosu, vendar se v njem ne počuti slišanega ali povezanega.

Ko začnete ob partnerju “hoditi kot po jajcih”

Pomemben opozorilni signal je lahko tudi to, kako se zaradi ponavljajočega se molka počutite in kako začnete prilagajati svoje vedenje. Če se ob partnerjevem molku nenehno počutite prestrašeno, negotovo ali krivo oziroma imate občutek, da morate “hoditi kot po jajcih”, je po besedah sogovornice vredno pogledati, kaj se v odnosu dogaja. Ob tem opozarja, da sama telesna ali čustvena reakcija še ne dokazuje, da vas partner namenoma kaznuje. Je pa lahko pomemben signal, da se v odnosu ne počutite dobro.

Partnerju lahko na primer poveste: “Želim spoštovati tvoj prostor in čas, vendar mi je trenutno težko. Rada bi vedel/a, kdaj se bova lahko o tem pogovorila.”

Kaj narediti, če se molk ponavlja po vsakem konfliktu?

Poskusite jasno izraziti potrebo po komunikaciji in se dogovoriti, kako bosta v prihodnje ravnala ob konfliktih. Zdrav umik ima lahko dogovorjen čas in jasno vrnitev k pogovoru. Eden od partnerjev si lahko vzame čas za umiritev, vendar je pomembno, da oba vesta, kaj se dogaja in da odmik nima nedoločenega trajanja. Če sama ne zmoreta več vzpostaviti zdrave in spoštljive komunikacije, je lahko ena od možnosti partnerska terapija. Vendar le, če sta oba pripravljena sodelovati.

Partnerska terapija ne pomaga, če ni pripravljenosti obeh. Ko eden od partnerjev težavo sistematično zanika in kaznuje z molkom, se je treba vprašati: Kje so moje meje?

“Če eden od partnerjev težavo vztrajno zanika, se sistematično izogiba vsakršnemu pogovoru ali drugega partnerja kaznuje z molkom, pa se je smiselno vprašati tudi, ali je takšen odnos zame še sprejemljiv in kakšne so moje meje,” razloži strokovnjakinja in doda: “Partnerska terapija ne more nadomestiti pripravljenosti obeh partnerjev, da v odnosu nekaj spremenita.”