Ali lahko vara tudi človek, ki je v zvezi srečen?

“Imela sva dober zakon, štiri otroke, dobro spolno življenje in veliko skupnih trenutkov. Potem pa sem ga zalotila z mlajšo sodelavko.”

Na forumu Med.Over.Net je žena opisala izkušnjo, ki odpira vprašanje, na katero ni preprostega odgovora. Moža je zalotila med spolnim odnosom z drugo žensko v njegovi pisarni. Poleg same prevare jo je pretresalo predvsem nekaj drugega: Če sva bila srečna, zakaj je to naredil?

Ali lahko človek res ljubi svojega partnerja in ga kljub temu prevara? Je nezvestoba vedno znak, da je bilo v odnosu nekaj narobe, ali so razlogi lahko povezani predvsem s človekom, ki vara? O tem smo se pogovarjali z Branko Grbin, specializantko integrativne psihoterapije Ambulante Sigmund Freud Institut.

Prevara ne pomeni nujno, da je bil odnos slab

Veliko ljudi ob nezvestobi najprej začne iskati napako v odnosu. Kaj je manjkalo? Je izginila ljubezen? Je bilo premalo spolnosti, bližine ali pozornosti? Toda razlog ni nujno v partnerskem odnosu.

“Do prevare lahko pride tudi v odnosih, kjer je ljubezen prisotna in partnerja čutita veliko ljubezni. Včasih je bolj povezana z osebnimi potrebami, nezrelostjo, impulzivnostjo ali iskanjem potrditve kot pa s težavami v zvezi,” pojasnjuje sogovornica.

Prevara je lahko povezana tudi z željo po vznemirjenju, potrebo po občutku zaželenosti ali begom pred lastnimi težavami in občutki – ne nujno pred težavami v partnerskem odnosu. Zato tudi na videz srečen odnos sam po sebi ni zagotovilo, da do nezvestobe ne more priti.

“Ne vem, zakaj sem to naredil.” Je to lahko res?

To je eden od odgovorov, ki jih prevarani partner verjetno najtežje sprejme. Kako lahko nekdo naredi nekaj, kar lahko resno ogrozi odnos, nato pa ne zna pojasniti, zakaj? Po besedah sogovornice je tak odgovor lahko izgovor, ni pa nujno.

Zelo mogoče je, da oseba še sama ne pozna pravega razloga in res težko razume svoje motive, ker dejanje izhaja iz nezavednih potreb, trenutne šibkosti ali čustvene praznine.

Razumevanje lastnih motivov je zato lahko pomemben del procesa, če želi oseba razumeti svoje dejanje in odnos nadaljevati.

Največja rana pogosto ni samo spolni odnos

Po razkritju prevare se pogosto začnejo vprašanja: Je bilo res samo enkrat? Kako dolgo je trajalo? Kdaj mi je lagal? Kaj od tega, kar sva živela skupaj, je bilo sploh res?

“Največja rana pogosto ni samo dejanje, ampak izguba zaupanja in vprašanje, ali je bilo vse, kar je partner govoril in gradil, resnično,” pravi Grbin. Prevarana oseba lahko zato začne dvomiti ne le o partnerju, ampak tudi o celotnem odnosu in o vsem, kar sta zgradila skupaj.

Prav izguba zaupanja in občutka varnosti je zato lahko eden najtežjih delov soočanja z nezvestobo.

Je po prevari odnos sploh mogoče rešiti?

Je, vendar sama ljubezen ni dovolj. Po besedah sogovornice je pomembnih več dejavnikov: ali oseba, ki je varala, dejanje iskreno obžaluje, ali se zaveda, kako je z njim ogrozila odnos, in ali je pripravljena na spremembo, odprto komunikacijo ter ponovno gradnjo odnosa. “Oseba, ki je varala, mora prevzeti odgovornost, priznati dejanje, biti iskrena, potrpežljiva z bolečino partnerja in z dejanji pokazati, da si zasluži novo zaupanje.” Obnova odnosa zato ni enkratno opravičilo. Zaupanje se ponovno gradi skozi čas in predvsem skozi vedenje.

Kaj se dogaja s partnerjem, ki je bil prevaran?

Posebej težko je lahko, kadar je oseba prevaro videla na lastne oči. Prizor se lahko vedno znova vrača, spremljajo ga vprašanja in močna čustva. “Vsiljive podobe so pogosto posledica šoka in izgube občutka varnosti,” pojasnjuje.

Prevarana oseba si mora po njenih besedah vzeti čas in prostor ter si dovoliti predelati bolečino. Pomagajo lahko pogovor, podpora bližnjih ali terapevtska pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da se odnos po razkritju prevare ne more preprosto nadaljevati tam, kjer se je pred tem ustavil. Pred obema partnerjema je obdobje razmisleka o njunih občutkih, pogledih na prevaro in o tem, kako je dogodek vplival na njun odnos.

Kdaj je vredno poskusiti in kdaj razmisliti o odhodu?

Enotnega odgovora ni. Če sta po razmisleku na obeh straneh še vedno prisotni ljubezen in resnična želja po ponovni gradnji odnosa ter pripravljenost na spremembe, je po mnenju Grbin smiselno vložiti trud v njegovo obnovo. Drugače je, če ni iskrenosti, prevzemanja odgovornosti in želje po spremembi ali če se nezvestoba ponavlja. “Če pa ni iskrenosti, odgovornosti, predvsem pa ne želje, in sploh, če se vzorec ponavlja, pa je verjetno čas za razmislek o razhodu,” poudari sogovornica.

Je mogoče partnerju še kdaj zares zaupati?

Zaupanje se lahko obnovi, vendar pogosto ni več povsem enako kot pred prevaro. “Lahko postane celo bolj zavestno in trdno, a zahteva čas, doslednost in veliko potrpežljivosti,” pravi Grbin. Po njenih besedah prevare ne bi smeli preprosto potisniti na stran ali jo ignorirati.

O tem se morata pogovarjati, pa četudi sprva vsak dan. Komunikacija je ključna. Potreben je iskren pogovor z veliko razumevanja in jasnimi odgovori.

Pomembno je tudi zavedanje, da bo za celjenje ran potreben čas. Če si oba želita nadaljevati odnos, vendar se vedno znova znajdeta na isti točki ali čutita, da sama težko napredujeta, je lahko smiselna tudi pomoč strokovnjaka.

O sogovornici

Branka Grbin je specializantka integrativne psihoterapije pod supervizijo. Diplomirala je na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, kjer zaključuje magistrski študij psihoterapije. Pri svojem delu pomaga posameznikom pri soočanju z izgorelostjo, stresom, anksioznostjo, nizko samopodobo, težavami v odnosih in drugimi življenjskimi izzivi. Njeno delo temelji na integrativnem pristopu, ki posameznika obravnava celostno ter spodbuja razvoj bolj zdravih načinov soočanja s stiskami. Več o njej izveste TUKAJ.