Pregradne in naravne metode kontracepcije

Na družbenih omrežjih se promovirajo naravne metode kontracepcije kot domnevno bolj zdrava alternativa hormonski zaščiti. Vendar je zelo pomembno, da se pred uporabo tovrstnih metod dobro izobrazite o njih, predvsem o njihovih zanesljivosti in kaj vse lahko nanjo vpliva.

Katere pregradne metode so danes na voljo v Sloveniji, kako učinkovite so, katere napake pri uporabi so najpogostejše in kaj o naravni kontracepciji pravi stroka, smo se pogovarjali s spec. ginekologije in porodništva asist. Vesno Fabjan Vodušek, dr. med., iz KO za perinatologijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Katere pregradne metode kontracepcije so danes na voljo v Sloveniji in kako so dostopne?

Med pregradne metode kontracepcije uvrščamo moški kondom, ženski kondom oziroma femidom, diafragmo, spermicide ter pene, gele oziroma vaginalne globule s kislim pH. Če govorimo o dostopnosti, je najbolj dostopen moški kondom, ki se ga kupi brez recepta, je cenovno dostopen, velikokrat je v okviru posameznih akcijo dostopen brezplačno in ne zahteva zdravniškega pregleda ali prilagajanja.

Pri diafragmi je drugače, saj je pri klasičnih diafragmah potreben ginekološki pregled, da se določi ustrezna velikost. Takšne diafragme v Sloveniji niso dostopne, se pa jih da kupiti v tujini in preko spleta. Obstaja tudi univerzalna diafragma Caya, ki je enotne velikosti in ustreza približno 80 odstotkom uporabnic. Ženska jo lahko kupi v lekarni, specializirani prodajalni ali preko spleta.

Femidom in spermicidi v Sloveniji niso na voljo, jih pa lahko kupimo preko spleta. Natančnega podatka, katere od teh metod so danes v Sloveniji dejansko v uporabi in v kakšnem odstotku ni.

Kako učinkovite so posamezne pregradne metode in kaj je dobro vedeti o vsaki?

Pri učinkovitosti je zelo pomembno razlikovati med popolno (točno po navodilih, takoj ob začetku spolnega odnosa in tekom celotnega odnosa) in značilno rabo (navadno le v delu spolnega odnosa). Moški kondom je ob pravilni in dosledni uporabi zelo učinkovita nehormonska metoda – do 98-odstotna učinkovitost ob popolni rabi, ob značilni rabi pa približno 87-odstotna. Ključno je, da se uporablja pri vsakem spolnem odnosu, od začetka do konca.

Posebna prednost kondoma je, da hkrati zmanjšuje tveganje za neželeno nosečnost in spolno prenosljive okužbe.

Ženski kondom ima do 86-odstotno učinkovitost, prednost pa je, da ga lahko ženska namesti sama, tudi do osem ur pred spolnim odnosom in je popolnoma neodvisna od volje partnerja ali okoliščin.

Tudi ženski kondom ne ščiti le pred neželeno nosečnostjo, ampak tudi pred spolno prenosljivimi okužbami.

Diafragma ima približno 83-odstotno učinkovitost; pri značilni rabi to pomeni, da v enem letu zanosi približno 17 od 100 žensk. Pri njej je zelo pomembna pravilna namestitev, zanesljivost pa poveča sočasna uporaba spermicida ali modulatorja pH.

Diafragma ne nudi hkratne zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami.

Spermicidi sodijo med najmanj učinkovite sodobne metode, saj je pri značilni rabi stopnja neuspeha približno 21 odstotkov. Modulatorji pH nožnice pa imajo navedeno 86-odstotno učinkovitost, vendar jih je treba uporabiti pravočasno, običajno 10 do 15 minut pred spolnim odnosom, njihov učinek pa traja približno eno uro.

Spremicidi in modulatorji ph ne nudijo zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi.

Katere so najpogostejše napake pri uporabi pregradnih metod, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost?

Najpogostejša težava pri kondomu je, da se ne uporablja dosledno in pravilno – torej ne pri vsakem spolnem odnosu ali ne od začetka do konca odnosa. Učinkovitost zmanjšajo tudi poškodbe kondoma, na primer pri odpiranju embalaže ali nameščanju, ter zdrs kondoma med odnosom ali po ejakulaciji. Zato je pomembno, da se kondom odstrani takoj po ejakulaciji, preden penis uplahne. Pogosta napaka je tudi uporaba neustreznega lubrikanta; pri kondomih iz lateksa lubrikanti na oljni osnovi niso primerni, saj spremenijo lastnosti samega kondoma, priporočajo se vodni ali silikonski.

Pri diafragmi učinkovitost zmanjša nepravilna namestitev ali hkratna neuporaba spermicida oziroma modulatorja pH. Pri spermicidih in modulatorjih pH pa je ključno, da se uporabijo dovolj zgodaj pred odnosom in da se nanos ponovi ob vsakem spolnem odnosu oziroma skladno z navodili.

Kaj so naravne metode kontracepcije?

Ko govorimo o naravnih metodah kontracepcije, govorimo predvsem o metodah, ki temeljijo na poznavanju ženskega menstruacijskega ciklusa, prepoznavanju plodnih dni in izogibanju spolnim odnosom v plodnem obdobju. Med naravne metode sodijo:

• metode opazovanja plodnosti,
• metoda laktacijske amenoreje in
• prekinjen spolni odnos.

Metode opazovanja plodnosti vključujejo koledarsko metodo, spremljanje bazalne temperature, Billingsovo metodo oziroma opazovanje sluzi materničnega vratu, sledenje ravni LH ter kombinacijo teh metod.

Kako zanesljive so naravne metode in kaj vse lahko vpliva na njihovo učinkovitost?

Naravne metode so lahko uporabne, vendar je treba jasno povedati, da so praviloma manj učinkovite kot številne sodobne kontracepcijske metode. Njihova zanesljivost je zelo odvisna od pravilne in dosledne uporabe, dobrega poznavanja ciklusa ter sodelovanja obeh partnerjev.

Pri metodah opazovanja plodnosti so v literaturi navedene stopnje zanositve od 0,4 do 5 odstotkov ob popolni rabi in od 2 do 23 odstotkov ob značilni rabi; za Slovenijo je pri značilni rabi navedena 22-odstotna stopnja zanositve.

Metode opazovanja plodnosti imajo sicer tudi to prednost, da jih lahko pari uporabljajo ne le za preprečevanje nosečnosti, ampak tudi za načrtovanje zanositve. Poseben primer je metoda laktacijske amenoreje, ki je lahko uporabna pri doječih materah, vendar samo v prvih šestih mesecih po porodu, ob izključnem dojenju in amenoreji (odsotnost menstruacije).

Sicer pa učinkovitost naravnih metod zmanjšajo vsa obdobja, ko so ciklusi manj predvidljivi – na primer po porodu, med dojenjem, kmalu po menarhi, pri anovulatornih ciklusih (ciklus brez ovulacije), po prekinitvi hormonske kontracepcije ali v obdobju pred menopavzo.

Prekinjen spolni odnos pa je zelo nezanesljiv, saj so spermiji prisotni že v predizlivu semenske tekočine, ki je moški navadno ne zazna in se zgodi pred orgazmom, torej pred umikom spolnega uda iz nožnice.

Približno ena od petih žensk, ki uporablja metodo prekinjenega spolnega odnosa, zanosi v enem letu.

Ali so naravne metode kontracepcije primerne za vse ženske?

Ne, naravne metode niso primerne za vse ženske oziroma za vse pare. Lahko so dobra izbira za tiste, ki imajo zdravstvene, kulturne ali verske zadržke do hormonske kontracepcije, vendar zahtevajo veliko znanja, doslednosti in sodelovanja partnerja. Manj primerne so takrat, ko so menstruacijski ciklusi neredni ali manj predvidljivi – na primer po porodu, med dojenjem, po menarhi, pri anovulatornih ciklusih, po prekinitvi hormonske kontracepcije ali pred menopavzo.

Okoliščine, ki otežijo napovedovanje plodnih dni, zmanjšajo zanesljivost naravnih metod kontracepcije metod.

Kako pogosto pride do nenačrtovane nosečnosti zaradi nepravilne uporabe pregradnih metod in nezanesljivosti naravnih metod?

Številke so precej zgovorne.

• Če spolno dejavna ženska ne uporablja nobene kontracepcije, v enem letu zanosi približno 85 odstotkov žensk.
• Pri pregradnih metodah je razlika med popolno in značilno rabo zelo pomembna. Ob značilni rabi je v tabeli navedena 13-odstotna stopnja zanositve pri moškem kondomu, 21-odstotna pri ženskem kondomu, 17-odstotna pri diafragmi in 21-odstotna pri spermicidih.
• Pri metodah opazovanja plodnosti je razpon ob značilni rabi od 2 do 23 odstotkov, za Slovenijo pa je navedena 22-odstotna stopnja zanositve.
• Pri prekinjenem spolnem odnosu je ob značilni rabi navedena približno 20-odstotna stopnja zanositve, kar pomeni, da zanosi približno ena od petih žensk v enem letu.
• Pri metodi laktacijske amenoreje pa je ob značilni rabi navedeno 5 do 9 odstotkov zanositev v šestih mesecih.

Katere so najpogostejše zmote (miti) o pregradnih in naravnih metodah kontracepcije?

Ena od pomembnih zmot je, da kondom ni potreben, če par uporablja drugo metodo kontracepcije. To ne drži v primeru, ko obstaja tveganje za spolno prenosljive okužbe (SPO), saj je kondom edina metoda, ki hkrati zmanjšuje tveganje za nosečnost in SPO.

Druga napačna predstava je, da so naravne metode enako zanesljive kot učinkovitejše sodobne metode. V resnici so praviloma manj učinkovite in zahtevajo dobro izobraženost, dosledno spremljanje ciklusa ter sodelovanje partnerja.

Tretja precej razširjena zmota pa je, da ženska, ki doji, ne more zanositi. Problem pri laktacijski amenoreji je, da pride do ovulacije in možnosti za zanositev pred prvo menstruacijo po porodu. Zato metode spremljanja menstrualnega ciklusa odpovejo. Tako lahko ženska po porodu, kljub dojenju in brez menstruacije, zanosi.

Na družbenih omrežjih se vse včasih naravne metode promovirajo kot “bolj zdrava” alternativa hormonski kontracepciji. Kako vi kot ginekologinja gledate na ta to in kaj je pomembno, da ljudje razumejo, preden se odločijo za tak način zaščite?

Pomembno je, da se kontracepcije ne izbira samo na podlagi vtisa, da je nekaj “naravno” in zato nujno tudi boljše ali bolj zdravo. Odločitev mora biti informirana in mora upoštevati učinkovitost, varnost, način uporabe, življenjski slog, želje uporabnice oziroma para, sodelovanje partnerja in tudi tveganje za spolno prenosljive okužbe. Pri večini kontracepcijskih metod je tveganje za resne neželene učinke zelo majhno, medtem ko so naravne metode praviloma manj učinkovite in zahtevajo dobro poznavanje ciklusa ter veliko doslednosti. V končnem so tudi časovno zelo zahtevne. Pred odločitvijo za tak način zaščite mora par razumeti, da nepravilni ciklusi, dojenje, obdobje po porodu, sindrom policističnih jajčnikov, prekinitev hormonske kontracepcije ali obdobje pred menopavzo lahko zmanjšajo zanesljivost teh metod.

Prav tako naravne metode in prekinjen spolni odnos ne ščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami. Zato je pri tveganju za okužbe pomembna uporaba kondoma oziroma dvojna zaščita. Če se osredotočiva le na hormonsko kontracepcijo, ki se jo velikokrat izpostavlja kot “telesu škodljivo”, je treba poudariti, da ima sodobna hormonska kontracepcija pri večini uporabnic zelo majhno tveganje za resne neželene učinke, kot so pojav krvnih strdkov, hkrati pa ima tudi številne pozitivne učinke. Lahko ublaži boleče in močne menstruacije, zmanjša slabokrvnost zaradi krvavitev, pomaga pri endometriozi, adenomiozi, aknah in predmenstrualnih težavah. Dolgoročno pa nekatere oblike hormonske kontracepcije zmanjšajo tudi tveganje za raka jajčnikov, endometrija ter debelega črevesa in danke.