Raziskave v zdravstvu niso same sebi namen in se ne končajo z objavo znanstvenega članka. Njihova prava vrednost se pokaže takrat, ko pacient hitreje pride do ustrezne obravnave, ko se skrajša pot do diagnoze, ko je obravnava bolj kakovostna in ko imajo zdravstveni delavci več časa za tiste paciente, ki oskrbo najbolj potrebujejo. Prav to je cilj Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva Zdravstvenega doma Ljubljana, ki z razvojem novih modelov zdravstvene oskrbe, uvajanjem inovacij ter preizkušanjem sodobnih tehnologij in organizacijskih pristopov soustvarja prihodnost osnovnega zdravstva. Njegovo delo ni usmerjeno le v iskanje novih rešitev, temveč predvsem v to, da te čim prej postanejo del vsakodnevne prakse in prinesejo konkretne koristi pacientom ter zdravstvenim timom.
Raziskovalna dejavnost Zdravstvenega doma je usmerjena v razvoj in uvajanje novih, z dokazi podprtih pristopov, ki izboljšujejo kakovost in učinkovitost zdravstvene obravnave. S preizkušanjem novih modelov oskrbe, sodobnih tehnologij, informacijskih rešitev in inovativnih načinov dela v kliničnem okolju išče rešitve, ki pacientom prinašajo varnejšo, kakovostnejšo in bolj prilagojeno zdravstveno oskrbo. Ob tem raziskave prispevajo tudi k učinkovitejši organizaciji dela in smotrnejši porabi virov, zato lahko zdravstvene storitve še bolje odgovarjajo na potrebe pacientov.
Rešitve, ki pacientom in zdravstvenim timom prinašajo konkretne koristi
Od ustanovitve Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva Zdravstvenega doma Ljubljana leta 2015 je bilo uspešno zaključenih osem razvojno-raziskovalnih projektov, trenutno pa poteka še pet novih. Njihov skupni cilj je razvoj rešitev, ki niso namenjene zgolj raziskovanju, temveč predvsem izboljšanju vsakodnevne zdravstvene oskrbe pacientov.
Med najpomembnejšimi dosežki Zdravstvenega doma Ljubljana je razvoj modela integrirane zdravstvene oskrbe, pri katerem je pacient usmerjen k tistemu zdravstvenemu strokovnjaku, ki lahko najbolje odgovori na njegove potrebe. Zdravnik pri tem ostaja nosilec zdravstvene obravnave, vendar oskrba poteka timsko in po standardiziranih poteh, v katere se po potrebi vključujejo tudi drugi strokovnjaki, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, fizioterapevti in drugi. Tako na primer pri pacientu s sladkorno boleznijo, ki potrebuje podporo pri urejanju prehrane in telesne dejavnosti, pomembno vlogo prevzameta dietetik in fizioterapevt. Eno od ključnih orodij takšne organizacije je triaža, s katero zdravstveni delavci ob stiku s pacientom ocenijo nujnost njegovega zdravstvenega stanja in ga usmerijo k najprimernejši obliki obravnave – od nujne pomoči ali pregleda še isti dan do pregleda v naslednjih dneh ali zgolj strokovnega nasveta medicinske sestre. Takšen način dela omogoča hitrejšo, bolj dostopno in bolj kakovostno zdravstveno oskrbo.
Vrsta inovativnih rešitev
V okviru razvojnega dela so razvili tudi vrsto inovativnih rešitev: model laičnega svetovalca, v katerem posebej usposobljeni pacienti s kronično boleznijo nudijo podporo drugim pacientom; telemedicinske obravnave za varno spremljanje bolnikov na daljavo; uporabo umetne inteligence za samodejno pripravo zapisov zdravstvenih posvetov, s čimer se zmanjšuje administrativna obremenitev zdravstvenih delavcev.
Pomemben del razvojnih aktivnosti predstavljata tudi izobraževanje in preventiva. Razvit je bil model izobraževanja s simulacijami, ki zdravstvenim delavcem omogoča varno usposabljanje kliničnih, komunikacijskih in timskih veščin, hkrati pa preizkušanje novih organizacijskih pristopov v realističnem okolju. Posebna pozornost je namenjena tudi opolnomočenju prebivalcev z inovativnimi preventivnimi programi, med drugim z razvojem igrificiranih pristopov za spodbujanje telesne aktivnosti mladih.
Med pomembnejšimi inovacijami je tudi razvoj pediatričnega traku, pripomočka, ki zdravstvenim delavcem v nujnih stanjih omogoča hitro določitev telesne mase otroka ter pravilnih odmerkov zdravil in velikosti medicinske opreme.
Vse te rešitve imajo skupen cilj: pacientom zagotoviti hitrejšo pot do ustrezne obravnave, zdravstvenim timom omogočiti učinkovitejše sodelovanje, zdravstvenemu sistemu pa večjo kakovost, učinkovitost in dolgoročno vzdržnost.
Mednarodna priznanja potrjujejo kakovost razvojnega dela
Uspešnost raziskovalnega in razvojnega dela Zdravstvenega doma Ljubljana potrjujejo tudi prejeta mednarodna priznanja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je imenovala za sodelujoči (kolaborativni) center na področju družinske medicine, kar potrjuje, da njegove razvojne rešitve predstavljajo primer dobre prakse tudi v mednarodnem prostoru ter pomembno prispevajo k razvoju sodobnega primarnega zdravstva.
Raziskave, razvoj in inovacije v Zdravstvenem domu Ljubljana tako niso namenjeni le ustvarjanju novega znanja, temveč predvsem uvajanju rešitev, ki izboljšujejo zdravstveno oskrbo v vsakodnevni praksi. Z razvojem modelov, ki izhajajo iz potreb pacientov in izkušenj zdravstvenih delavcev, ter z aktivnim sodelovanjem v mednarodnem strokovnem prostoru Zdravstveni dom Ljubljana prispeva k razvoju sodobnega, učinkovitega in trajnostnega primarnega zdravstvenega varstva – tako v Sloveniji kot tudi širše.
