Svetovno prvenstvo v nogometu 2026 je v polnem teku: ima svetovno pozornost in združuje navijače v skupnem navdušenju. Ko pa se začnejo tekme na izločanje, pridejo na vrsto tudi enajstmetrovke. Ti izjemno napeti trenutki lahko pri nekaterih gledalcih, ki imajo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, sprožijo akutni koronarni sindrom (npr. srčni infarkt), hudo zvišanje krvnega tlaka (hipertenzivno krizo) ali celo življenjsko nevarne motnje srčnega ritma (aritmije). Podatki že več kot dve desetletji kažejo, da se med velikimi nogometnimi turnirji število nujnih srčno-žilnih zapletov lahko podvoji ali celo potroji, največje tveganje pa prinašajo prav enajstmetrovke, poroča Medscape.
Nogometno svetovno prvenstvo leta 2006
Prelomna točka v teh raziskavah je bila študija, objavljena 31. januarja 2008 v ugledni zdravstveni reviji The New England Journal of Medicine. Ekipa strokovnjakov pod vodstvom dr. Ute Wilbert-Lampen iz univerzitetne bolnišnice v Münchnu je podrobno spremljala nujne srčno-žilne zaplete na širšem območju Münchna med svetovnim prvenstvom, ki je od 9. junija do 9. julija 2006 potekalo v Nemčiji.
Skupaj so pregledali 4.279 bolnikov z nujnimi srčno-žilnimi zapleti. Izkazalo se je, da je imelo kar 47 odstotkov bolnikov, ki so doživeli srčno-žilne zaplete, ko je igrala nemška reprezentanca, že predhodno diagnosticirano ishemično bolezen srca (bolezen zaradi slabše prekrvavitve srčne mišice). V obdobjih, ko tekem ni bilo, je ta delež znašal le 29,1 odstotka.
Enajstmetrovke kot sprožilec infarktov že leta 1998
Da so prav enajstmetrovke poseben krivec za srčno-žilne zaplete, je pokazala že starejša raziskava, objavljena leta 2002 v strokovni publikaciji The BMJ. Raziskovalci z Univerze v Birminghamu so preučili podatke o sprejemih v angleške bolnišnice med svetovnim prvenstvom leta 1998 v Franciji.
Ugotovili so, da se je 30. junija 1998 – na dan, ko je Argentina po izvajanju enajstmetrovk izločila Anglijo – število hospitalizacij zaradi akutnega srčnega infarkta povečalo za 25 odstotkov. Strokovnjaki so zaključili, da nakopičeni stres med enajstmetrovkami deluje kot neposredni sprožilec infarkta pri ljudeh, ki imajo obolelo srce (ne glede na to, ali imajo bolezen že diagnosticirano).
Povečana umrljivost na Nizozemskem ob izpadu iz evropskega prvenstva leta 1996
Tretja študija, objavljena decembra 2000 prav tako v reviji The BMJ, je pod drobnogled vzela umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov med nizozemskimi moškimi med evropskim prvenstvom leta 1996. Osredotočili so se na 22. junij 1996, ko je Francija v četrtfinalu po enajstmetrovkah izločila Nizozemsko.
Znanstveniki z Univerze v Utrechtu so ugotovili, da se je tisti dan tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih dogodkov med nizozemskimi moškimi, starejšimi od 45 let, povečalo za kar 51 odstotkov v primerjavi z dnevi pred tekmo in po njej. Ocenili so, da je bilo na ta dan približno 14 dodatnih smrti zaradi srčno-žilnih vzrokov.
Umrljivost med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2014
Leta 2021 so v reviji Scientific Reports objavili študijo, ki je te ugotovitve potrdila in nadgradila na primeru svetovnega prvenstva leta 2014 v Braziliji. Raziskovalci z Univerze v Mainzu so analizirali nemško bazo podatkov o bolnišničnih obravnavah med letoma 2013 in 2015. V času prvenstva (od 12. junija do 13. julija 2014) so v Nemčiji zabeležili 18.479 sprejemov v bolnišnico zaradi srčnega infarkta, kar je opazno več kot v enakem obdobju v letih 2013 in 2015.
Zanimivo je, da je bila umrljivost zaradi infarkta v bolnišnicah najvišja prav na dan finala med Nemčijo in Argentino. To je bila izjemno napeta tekma, ki se je odločila šele v podaljških, številni gledalci pa so pričakovali, da bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke.
Kaj kažejo meta-analize?
Z zbiranjem posameznih dokazov so znanstveniki lahko naredili zanesljivejše skupne analize (tako imenovane meta-analize):
- Študija iz leta 2020 (revija Medicine): Potrdila je statistično pomembno povezavo med gledanjem čustveno nabitih tekem in porastom srčno-žilnih dogodkov (tako usodnih kot neusodnih) med navijači.
- Študija iz leta 2019 (revija Journal of Sports Sciences): Dokazala je, da je tveganje za srčno-žilne zaplete na dneve, ko so tekme, znatno višje kot na dneve, ko tekem ni, učinek pa je močnejši pri moških in ljudeh, ki že imajo dejavnike tveganja za bolezni srca.
Izkušnje iz Barcelone in Cádiza
Povezavo med nogometnimi tekmami in srčno-žilnimi zapleti potrjujejo tudi nacionalne raziskave iz Španije.
- Primer FC Barcelone (2005): Strokovnjaki so analizirali nujne srčno-žilne zaplete neposredno na stadionu Barcelone med sezono 2000/2001. Zabeležili so sedem resnih primerov (eno nenadno smrt, štiri infarkte in dva primera nestabilne angine pektoris – hude bolečine v prsnem košu zaradi zmanjšane prekrvitve srca). Avtorji študije, objavljene v Spanish journal of Cardiology so poudarili, da je ključna prisotnost zdravniških ekip in defibrilatorjev na stadionih, saj je hitrost pomoči odločala o preživetju.
- Primer Cádiz FC (2021): Bolnišnica v Cádizu je proučevala obiske na urgenci zaradi bolečin v prsnem košu v povezavi z urnikom domačega kluba. Ugotovili so, da so ogroženi bolniki imeli manj težav, ko je njihova ekipa zmagala, in bistveno več, ko je izgubila. Ta raziskava, predstavljena na srečanju španskih kardiologov leta 2021, potrjuje domnevo, da so negativna čustva – predvsem sovražnost in jeza – močno povezana z nenadnimi težavami s srcem.
Kaj se med napeto tekmo dogaja v telesu?
V trenutkih intenzivnega stresa, povezanega s tekmo, se v telesu sproži močan simpatični odziv, ki ga spremlja porast adrenalina, noradrenalina in kortizola. Ta odziv pospeši srčni utrip, zviša krvni tlak in poveča potrebo srčne mišice po kisiku. Hkrati lahko povzroči krč koronarnih arterij, pospeši strjevanje krvi in destabilizira aterosklerotične plake. Prav zato lahko izjemen čustveni stres pri dovzetnih posameznikih sproži srčni infarkt ali celo nenadno srčno smrt.
Vir: Medscape; Heart Attacks in Soccer Spectators. Dostopno na: https://www.medscape.com/viewarticle/heart-attacks-soccer-spectators-2026a1000mhp. Zadnji dostop: Julij 2026
