Nevarne posledice vročinskih valov: v Evropi v štirih letih več kot 200.000 smrti

Poletni vročinski valovi niso več izjema, temveč vse pogostejša in vse bolj nevarna posledica podnebnih sprememb. Čeprav mnogi uživamo v lepem vremenu, lahko previsoke temperature predstavljajo resno nevarnost.

Nujno je, da začnemo vročinske valove obravnavati kot resno javnozdravstveno grožnjo ter pravočasno uvedemo ukrepe za zaščito prebivalstva, zlasti najbolj ranljivih skupin.

Ne le individualno tveganje, ampak velik javnozdravstveni problem

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da je v Evropi je v zadnjih štirih letih zaradi vročine umrlo več kot 200.000 ljudi.

Strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo večino teh smrti mogoče preprečiti, obenem pa posledice ekstremne vročine segajo širše, saj milijoni ljudi zaradi visokih temperatur doživljajo tako fizične obremenitve kot tudi psihične stiske.

Čeprav lahko vsak posameznik sprejme določene zaščitne ukrepe, gre za sistemski problem večjih razsežnosti, zaradi česar strokovnjaki opozarjajo na potrebo po usklajenem, institucionalnem odzivu:

“To vključuje vse od ozelenjevanja mest za več sence in vzpostavljanja mrež centrov za ohladitev, do tega, da socialne službe preverjajo, ali starejši zaužijejo dovolj tekočine, ter usposabljanja učiteljev, staršev in skrbnikov, da znajo prepoznati znake bolezni, povezanih z vročino. Prav tako vključuje uvajanje odmorov ali prilagodljivih delovnih časov, da se delavci lahko izognejo opoldanski vročini, ter zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih v zdravstvenih ustanovah med vročinskimi valovi.”

Kako vročina vpliva na telo?

Daljša obdobja vročine so zelo obremenjujoča za naše telo. Na NIJZ poročajo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam povzroči:

• Nelagodje in slabše počutje, ki še ne ogroža zdravja,
• poslabšanje obstoječih bolezni,
• dehidracijo,
• kožne izpuščaje,
• vročinske krče,
• vročinsko izčrpanost,
• omedlevico,
• vročinsko kap, ki je lahko življenjsko nevarna.

Kdo je najbolj ogrožen?

Vročina lahko prizadene vsakogar, vendar so nekatere skupine bistveno bolj izpostavljene tveganjem, saj se težje prilagajajo visokim temperaturam ali pa imajo omejen dostop do zaščite pred vročino:

• starejši, otroci in nosečnice,
• kronični bolniki,
• delavci, ki delajo na prostem,
• prebivalci mest, kjer učinek mestnih toplotnih otokov povzroča višje temperature, zlasti ponoči, kar otežuje ohlajanje telesa,
• prebivalci v slabšem socialno-ekonomskem položaju (ljudje z manj dohodki, brezdomci, socialno izolirani, begunci, ki lahko imajo slabši dostop do hlajenih okolij in zdravstvenih ustanov).

Kako lahko ukrepamo?

Ekstremna vročina je velik javnozdravstveni problem, vendar lahko za lastno zaščito veliko stori tudi vsak posameznik z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Na NIJZ priporočajo naslednje:

1. Zmanjšajte izpostavljenost vročini

To lahko naredite tako, da hladite prostore, v katerih se zadržujete in sebe. Poleg tega priporočajo, da se umaknete v senco ali ohlajene prostore, tako da zračite ponoči, zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Po potrebi lahko uporabimo ventilatorje ali klimatske naprave ali se ohladimo s hladno prho, kopeljo ali hladnimi, vlažnimi obkladki.

2. Zmanjšajte nastajanje toplote

Omejite fizično aktivnost, saj ob tem v telesu nastaja toplota. Telesne napore na prostem prestavimo na zgodnje jutro ali večer. Uživamo lahko prebavljivo hrano, v manjših obrokih.

3. Omogočite telesu odvajanje toplote

Nosite lahka, zračna oblačila. Telo lahko dodatno ohladite s hladno prho ali mokrimi obkladki. Pomembno je, da uživate zadostne količine tekočin, da nadomestite tekočino, ki jo izgubite v vročini.

Pozor: Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več.

Ne pozabite!

Poleg skrbi za lastno zdravje ne smemo pozabiti tudi na bolj ogrožene posameznike in druge pomembne vidike vsakdanjega življenja.

• Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji. Pokličite ali obiščite tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
• Nikoli ne puščajte nikogar v parkiranem vozilu.
• V primeru pregretja osebo umaknite na hladno. V primeru vročinske kapi takoj pokličite zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladite.
• Zdravila shranjujte na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca in farmacevta. Upoštevajte nasvete zdravnika.
• Pozorni bodite tudi na varnost hrane, saj se v vročini hitreje pokvari in je nevarnost okužb in zastrupitev večja.
• Spremljajte vremenska opozorila in prilagodite dnevne aktivnosti.

Najpogostejša vprašanja

Kaj je najpomembnejše, kar lahko naredim med vročinskim valom?

Najpomembnejše je, da omejite izpostavljenost vročini, redno pijete dovolj vode, ohranjate bivalne prostore hladne in se izogibate fizičnim naporom v najbolj vročem delu dneva.

Kako vem, da gre za pregretje telesa?

Znaki pregretja vključujejo omotico, glavobol, slabost, pospešeno bitje srca, zmedenost in močno utrujenost. V hujših primerih lahko pride do vročinske kapi, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.

Ali je dovolj, da pijem vodo samo, ko sem žejen?

Ne. Žeja je že znak dehidracije. V vročinskih razmerah je priporočljivo redno pitje vode ali drugih brezalkoholnih pijač skozi ves dan, tudi če žeja še ni prisotna, saj občutek žeje pogosto pride prepozno.

Viri:

• Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/podnebne-spremembe/napotki-za-ravnanje-v-vrocih-dneh/, zadnji dostop: junij 2026.
• Statement – Europe lost 200 000 people to heat in 4 years yet nearly all of them were preventable. WHO, dostopno na: https://www.who.int/europe/news/item/11-06-2026-statement—europe-lost-200-000-people-to-heat-in-4-years-yet-nearly-all-of-them-were-preventable, zadnji dostop: junij 2026.