Spanje je pomemben steber splošnega zdravja. Predhodne raziskave kažejo, da lahko dolgotrajne težave s spanjem prispevajo k razvoju sladkorne bolezni, debelosti in duševnih motenj. Raziskovalci z Univerze v Ouluju (Finska) so v dolgoročni študiji preučevali povezavo med spanjem in zdravjem srca pri udeležencih srednjih let.
Ugotovili so, da imajo osebe, ki nimajo stalnega urnika spanja in spijo manj kot 8 ur na noč, večje tveganje za resne srčno-žilne dogodke (kot so srčni infarkt, možganska kap ali smrt zaradi srčno-žilnih bolezni). Študija je bila objavljena v reviji BMC Cardiovascular Disorders, poroča portal Medical News Today.
Kako spanje vpliva na srce?
Pomanjkanje rednega spanca lahko vodi do številnih telesnih in duševnih težav; vpliva tudi na zdravje srca. Slabo spanje vpliva na cirkadiani ritem, ki pomaga uravnavati krvni tlak in srčni utrip. Če ne spimo dovolj, se krvni tlak ponoči ne zniža tako, kot bi se moral, in ostane povišan dlje časa.
Raziskovalci so v tokratni študiji želeli podrobneje raziskati vpliv spalnih navad na srce. Zanimali so jih čas odhoda v posteljo, sredina časa spanja, čas bujenja in trajanje spanja. Spalne navade so razvrstili v tri skupine: redne, dokaj redne in neredne. Udeleženci so izpolnili tudi vprašalnike o zdravju in življenjskem slogu (kajenje, uživanje alkohola) ter opravili zdravniške preglede (krvni tlak, indeks telesne mase, holesterol in krvni sladkor). S pomočjo nacionalnih zdravstvenih evidenc so nato 10 let spremljali srčno-žilne dogodke pri udeležencih.
Slabo spanje podvoji tveganje za srčno-žilne bolezni
Raziskovalci so ugotovili, da “dobro spanje” ne pomeni le skupnega števila ur spanja na noč. Udeleženci, ki so odhajali v posteljo neredno (ob različnih urah), in so spali manj kot 8 ur na noč, so imeli v naslednjem desetletju pomembno večje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Tveganje za resne srčno-žilne dogodke je bilo pri njih skoraj dvakrat večje v primerjavi z udeleženci, ki so imeli bolj dosleden urnik spanja.
Podobno povečano tveganje za srčno-žilni dogodek so raziskovalci v študiji opazili tudi pri ljudeh z zelo neredno sredino časa spanja. Sredina časa spanja (točka na polovici med trenutkom, ko zaspimo, in trenutkom, ko se zbudimo) velja za pomemben kazalnik stabilnosti cirkadianega ritma.
Zanimivo pa je, da raziskovalci niso ugotovili, da bi bil samo nereden čas bujenja povezan s povečanim srčno-žilnim tveganjem.
Spanje in vpliv na hormone, srčno-žilno zdravje, inzulin, vnetja …
Sarathi Bhattacharyya, specialist za pljučne bolezni in medicino spanja, ki ni sodeloval v študiji, pojasnjuje: “Ko je cirkadiani ritem porušen, to moti obdobje okrevanja telesa in hormonsko signaliziranje. Kronično pomanjkanje spanja lahko poveča stresne hormone in prispeva k večjemu srčno-žilnemu tveganju. Dvakrat večje tveganje za nevaren srčno-žilni dogodek je veliko, zato je to pomembno nasloviti; zlasti pri osebah, ki imajo druge dejavnike tveganja za srčne bolezni.“
Temu pritrjuje tudi psihiater Brian Zachariah, ki poudarja, da so ugotovitve klinično pomembne: “Nereden urnik spanja lahko povzroči inzulinsko rezistenco in sistemska vnetja, kar posledično pospeši aterosklerozo in tveganje za strdke.“
Intervencijski kardiolog dr. Cheng-Han Chen pa dodaja, da motnje cirkadianega ritma povzročajo tudi nihanja kortizola in adrenalina, kar lahko prispeva k višjemu krvnemu tlaku in debelosti. “Bolezni srca so vodilni vzrok smrti, zato je podvojitev tveganja, ki jo navaja ta študija, izjemno pomembna ugotovitev. Te ugotovitve dopolnjujejo naše sedanje razumevanje pomembnosti kakovosti spanja za ohranjanje zdravja srca,” je sklenil.
Vir: Medical News Today; Heart attack, stroke risk can double from irregular bedtimes, sleeping less than 8 hours. Dostopno na: https://www.medicalnewstoday.com/articles/heart-attack-stroke-risk-double-irregular-bedtimes-sleeping-less-than-8-hours. Zadnji dostop: April 2026
