Sprehodi po gozdu, cvetoči travniki, vonj po sveži travi in ptičje petje so za mnoge najlepši del pomladi. A prebujajoča narava prinaša tudi nevarnosti – klope, majhne, a nevarne živalice, ki lahko prenašajo hude bolezni.
Ker Slovenija spada med države z veliko možnostjo okužbe, je nujno, da se pred aktivnostmi v naravi ustrezno zaščitimo, v primeru ugriza pa pravočasno ukrepamo. Preverite, kako in uživajte v pomladi brez skrbi!
Kje se skrivajo klopi in kdaj moramo biti najbolj pozorni?
V Sloveniji je najbolj razširjen gozdni oziroma navadni klop, ki ga lahko najdemo praktično povsod. Najpogosteje se nahajajo:
- V gozdovih – predvsem v podrasti, pod grmovjem in listjem, kjer je dovolj vlage
- Na obrobju gozda
- Na travnikih – zlasti v višji travi ali v bližini grmovij
- V parkih
- Na vrtu
“Klopi postanejo dejavni, ko temperatura tal preseže približno 6 °C. V milejših zimah so lahko aktivni že zelo zgodaj, zato jih je največ spomladi. Poletna suša in vročina zmanjšata njihovo aktivnost, jeseni pa so ponovno bolj aktivni, a manj kot v spomladanskem času,” za NIJZ pravi biologinja Tea Knapič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in napoveduje, da bo sezona klopov glede na razmere primerljiva z lansko, z razmeroma veliko številčnostjo klopov.
Kako se zaščititi v sezoni klopov?
Do ugriza pride, ko človek oplazi grmovje ali visoko travo, klop pa se oprime in svoj rilec porine v kožo. Zato so za zaščito pred klopi ključni naslednji ukrepi:
Pokrijmo čim večji del kože. Oblecimo majico z dolgimi rokavi in dolge hlače, ter nosimo dolge nogavice in zaprto obutev.


Nosimo svetla oblačila, da klopa lažje opazimo.
Kožo in oblačila pošpricajmo z repelentom proti klopom.
Priporočljivo je, da se po vrnitvi iz narave natančno pregledamo, se stuširamo in umijemo glavo. Ker se klop lahko skriva v oblačilih in se pritrdi šele čez dan ali dva, je dobro, da oblačila dobro skrtačimo ali operemo.
Posebno pozornost pri pregledovanju namenimo lasišču, predelu za uhlji, pod prsmi, pod pazduhami, v popku, okoli pasu, v dimljah, intimnih predelih, med prsti na rokah in nogah ter na zadnji strani kolen.
Kaj storiti, če opazite ugriz?
Če med pregledovanjem opazimo klopa, ga je treba čim prej previdno odstraniti. Pomembno je, da klopa s pinceto primemo za glavico, saj lahko stisk telesa povzroči izločanje okužene sline v kožo, opozarjajo na NIJZ. Odstraniti moramo vse dele klopa, nato pa kožo očistimo z alkoholom ali pa vodo in milom. Mesto vboda nato opazujemo še vsaj en mesec po odstranitvi.
Ob pojavu značilne rdečine, ki se širi in ima bledo sredico, je nujno, da se posvetujemo z zdravnikom.

Bolezni, ki jih prenaša klop
V Sloveniji so klopi glavni prenašalci več resnih bolezni, med katerimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza.
“Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo tako KME kot tudi lymske borelioze. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno,” je na novinarski konferenci povedala dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ.
Kako ukrepati?
Klopni meningoencefalitis lahko uspešno preprečimo s cepljenjem. Cepljenje se priporoča vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti, strokovnjaki pa svetujejo, da ga opravimo še pred začetkom toplejšega obdobja in aktivnosti klopov.
Proti lymski boreliozi cepiva ni, bolezen se zdravi z antibiotiki.
Ker več kot tretjina posameznikov ugriza klopa ne opazi, je dobro biti pozoren na znake borelioze in klopnega meningitisa:
| Klopni meningitis | Lymska borelioza |
| Prva faza: vročina, glavobol,slabo počutje, utrujenost Druga faza: močan glavobol, visoka telesna temperatura, občutljivost na svetlobo, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, težave s spominom in razmišljanjem, padec v nezavest Možne trajne posledice: glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromitve | Rdečina, ki se širi počasi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. A pozor, rdečina se v nekaterih primerih sploh ne pojavi. Drugi zgodnji simptomi: utrujenost, glavobol, vročina, vneto žrelo, mrzlica Kasneje: prizadetost živčevja, sklepov ali srca |
Viri:
- Manj skrbi, več narave – zaščitite se pred klopi. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/manj-skrbi-vec-narave-zascitite-se-pred-klopi/. Zadnji dostop: marec 2026.
- Pravočasna zaščita pred klopi. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/pravocasna-zascita-pred-klopi/. Zadnji dostop: marec 2026.
- Tick Bites: Identification, Symptoms, and Treatment Options. Healthline, dostopno na: https://www.healthline.com/health/tick-bites. Zadnji dostop: marec 2026.



