Rak na območju prebavil predstavlja skupino različnih tumorjev, ki nastajajo na požiralniku, želodcu, debelem črevesu, danki, trebušni slinavki, v jetrih in žolčniku. O epidemiologiji raka prebavil smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Primic Žakelj, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Najpogostejši znaki te skupine rakov so težave pri požiranju, občutek, da se hrana zatika v požiralniku, težave s prebavo, spremenjen ritem iztrebljanja, predvsem driske, ki se izmenjujejo z zaprtjem, krči z vetrovi ali bolečine v trebuhu, občutek, da ne morete docela izprazniti črevesa, črno ali krvavo blato in nenamerno hujšanje. Dr. Primic Žakelj zato ob naštetih spremembah in bojazni, da je težava neobičajna ali traja dlje kot sicer (več tednov), svetuje, da ne odlašate z obiskom pri zdravniku. Na redne kontrolne preglede naj hodijo vsi, ki imajo črevesne polipe, zlasti če gre za družinsko bolezen.
Najpogostejši je rak debelega črevesa in danke
Za rakom debelega črevesa in danke po svetu zboli skoraj milijon ljudi na leto, umre pa jih približno pol milijona; ta bolezen je vzrok smrti pri približno osmih odstotkih bolnikov, ki umrejo za rakom. Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi Slovenije, nastane katera od rakavih bolezni. Sogovornica razloži, da je leta 2003 v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1189 ljudi, od tega 673 moških in 525 žensk. Debelo črevo in danka sta bila leta 2003 prvič najpogostejše mesto raka (razen kože) pri nas, tako da je presegel breme pljučnega raka pri obeh spolih skupaj.
“V Sloveniji se incidenca povečuje pri obeh spolih že od sredine petdesetih let minulega stoletja, bolj strmo pa v zadnjih dvajsetih letih. Pri dedno obremenjeni populaciji se začne pojavljati že okrog dvajsetega leta starosti, v populaciji z vsakdanjo ogroženostjo pa se incidenca začne večati po 50. letu starosti. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje, zlasti zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa še vedno pri preveč primerih odkrijemo v napredovali obliki,” pove dr. Primic Žakelj.
