Prijateljica mi je svetovala, da vprašam za nasvet in vzpodbudno besedo še na tem forumu.

Ne vem več, kako naprej. Prejela sem odločbo glede plačila vrtca in sedaj tudi januarsko položnico ter se mi je zavrtelo v glavi. Kako naj plačam 30 tisoč? Kje naj jih vzamem? Z možem sva šla na občino, kjer nama je uslužbenka pojasnila, da se vzamejo podatki iz leta 2002 in se na osnovi le-teh vlagatelja uvrsti v plačilni razred. Vse lepo in prav, a naj povem našo zgodbo od začetka do konca.

Ko sva se z mojim poročila, sva vzela stanovanjski kredit (na 15 let) in si uredila svoje gnezdo (45 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje). Takrat sva bila oba zaposlena redno za nedoločen čas, zato sva se odločila za otročka. Po končani porodniški sem jaz izgubila službo, ker je šla firma v stečaj. Takrat se je začela huda agonija in krut boj za preživetje. Začelo se je leta 2000. Izmenjaje sem dobivala slabo plačane službe za določen čas za par mesecev (pretežno nadomeščanje bolniških, imam peto stopnjo izobrazbe), bila vmes spet po 2 tedna do 1 mesec na zavodu, dokler nisem v avgustu 2001 prišla do zaposlitve, ki sem jo (s podaljšanji po 3 mesece) obdržala kar do aprila 2003, ko so za polovico zmanjšali št. zaposlenih. V tem času sem prejemala plačo, ki je bila malce pod povprečno slovensko, a smo čisto lepo vozili. Moževa plača je vseskozi ostajala točno v slovenskem povprečju. Z aprilom 2003 se je začela nova gonja. Z velikim trudom sem že po parih tednih dobila novo zaposlitev, spet za določen čas 3 mesecev. Pogodbo mi še vedno podaljšujejo po 3 mesece. Moja plača znaša točno polovico povprečne slovenske plače, prevoza (50 km v vsako smer!) ne dobim plačanega.

Ko sem uslužbenki pokazala plačilne liste in obroke stanovanjskega kredita, je samo skomignila in povedala, da mi žal ne more nikakor pomagati, ker je zakon pač tak, da v kolikor trenutno imam zaposlitev in glede na to, da sem bila v letu 2002 celo leto neprekinjeno zaposlena, šteje v izračun dohodek iz leta 2002. Prosim, pojasnite mi, kako lahko nekomu, ki si komaj izbori mizerno službo, tako nepravično odmerijo plačilo vrtca, po drugi strani pa mi je mamica otročka, ki tudi hodi v »naš« vrtec, ponosno in z nasmehom na obrazu povedala, kako je lepo biti doma in prejemati 47 tisoč socialne podpore ter po 20 tisoč otroškega dodatka za vsakega otroka (ima 2), oba imata tudi zastonj vrtec. Priznala je tudi, da je prijavljena kot samohranilka – z očetom otrok sta seveda skupaj, ravnokar so se tudi preselili v novo hišo, ki je ena najlepših v našem kraju. Imata tudi vsak svoj avto – avtomobila sta pisana na stare starše. Naša družinica pa se vozi s 14 let starim avtom, ki ima 300.000 prevoženih km in niti pomisliti ne moremo na novejšega. Kje naj vzamem še 30 jurjev za vrtec???! Stanovanjskega kredita ne upoštevajo, prav tako jih naše trenutno stanje ne briga. Drugače bi bilo, če bi bila recimo brezposelna ali šla na čakanje. Takrat bi gledali na trenutno stanje oz. dohodke. Naj pustim službo?

Naj se sliši še tako boleče, z možem resno razmišljava o ločitvi, ker se bi lahko takrat prijavila kot samohranilka in izkoristila vse bonitete, ki jih ta status prinaša, pa še lahko bi bila doma z otrokom. V službi, ki jo imam, garam dneve in noči, vse dni v tednu. Že več let si želimo še enega otročička, trga se mi srce, a ne moremo si ga privoščiti. Kam gre naša država?!

Ne vidim več poti naprej, tako hudo je, da se ne da povedati. Na vseh straneh nas tepejo nečloveški zakoni in cenzusi, ki jih presegamo za par jurjev, poleg tega tudi na delovno-pravnem področju (kjer so zakoni vsaj malce pravični, ni pa organa, ki bi nepristransko izvajal kontrolo in sankcioniral kršitve), kjer nihče ne vrši nadzora nad neskončnim zaposlovanjem za določen čas, nadurnim delom, izsiljevanjem s strani delodajalcev, izplačilom stroškov v zvezi z delo (prevoz, malica),…

Moji starši nimajo veliko, a nam pomagajo, kolikor se le da. Moževi starši so se sinu odpovedali, ko se je poročil z mano.

Obupavam, vsi stresi so mi začeli najedati zdravje. Izgubljam se v iskanju zakonov, ki bi dali vsaj mojemu otroku pravico do dostojnega življenja.

Kako naj spremenim naše životarjenje v človeka vredno življenje? Nočem finančne pomoči, potrebujem nekoga, ki mi bo pokazal pot in sredstva za doseganje pravic. Želim živeti, delati, biti žena in mati, biti ČLOVEK.

No, strpneži, kje ste zdaj, ko slišite tako življensko preizkušnjo slovenskega človek…Mi pa objokujemo izbrisane, pa za džamijo se grebemo,…stiske slovenskega človeka pa ne sežejo do srca NIKOGAR. Če bi tule razočarana Slovenka pisala o izbrisanih, o Hrvatih itd….bi se že usul plaz….tako pa ga ni človeka. Kdaj se bomo Slovenci zganili in javno zahtevali pravice do dostojnega življenja v lastni domovini. Vsi imarginalci imajo več pravic, kot pa sin ali hči slovenskega naroda.

No, Mina, kaj bos svetovala brez da bi modrovala?

Jaz sem svetovala tu že marsikaj, no pa da slišim tvoje modrovanje? Že od leta 1992, ko so vrgli prvo vlado in je LDS, skupja z ZLSD-jem prišla na oblast in je Drnovšek prvo kar je naredil, sprostil plače državni upravi, govorila in vedela, da bo šlo žal s to mlado državo samo navzdol. Žal se je to res zgodilo. Kaj svetujem? Skrajni čas, da dobi ta država drugo vlado…., ki bo sposobna in ne skorumpirana kot je ta.

Razocarana Slovenka caka na konkreten odgovor in ne na “politicno” obarvano filozofiranje neke Mine….No, da slisimo konkreten odgovor!
Mina, ne zdi se mi korektno, da se javis na post imenovane, pa razpredas nekaj povsem drugega, od cesar ni v tem, konkretnem primeru, nic uporabnega…Zalostno, res! Tebi pa res ni vec pomoci!

Ponca ti si pa res ena navadna samovšečna “tolažnica”. Pa ti povej kaj naj naša “izbrisana” Slovenka naredi v svoji stiski? Ni treba provocirat mine*,ki je ena najbolj poštenih tule na forumu, ki si upa svoje mišljenje povedati brez okolišenja in “tolaženja” in ji ni mar, da bi bila komu všeč ter je vedno enakega mišljenja. – Čakamo tvoj nasvet razočarani Slovenki!

Draga Razočarana Slovenka.

Sem že večkrat premišljevala o tem, kako nekateri na lahek način s ponarejanjem raznih statusov pridejo do nekih bonitet, ki jih država nekaterim daje nepremišljeno. Začne se že z izkoriščanjem študentskega statusa, potem pa se nekateri zverzirajo še na ožemanje ostalih služb. Bo res moral pasti cel socialni sistem, da bomo denar začeli bolj smotrno in pravično razdeljevati?

Kaj ti svetujem? Na žalost te lahko samo malo tolažim. To, da boste nekoč lastniki tega stanovanja za katerega odplačujeta, je že veliko. Si zamisliš, da bi namesto kredita bila najemnina? Res tudi upam, da boš dobila v kratkem kakšno dobro plačano redno službo. Delaj na tem, mislim, da je izboljšanje statusa dolgoročno le v tem, ne pa prelevitev v neke kvazi socialce. Poskusite omejiti stroške na minimum za nekaj časa, dokler se ne pokaže kaj novega.

In – drži se.

P.S. Poznam pa en posrečen primer take družine, ki si jo opisala. Prišlo j edo razdora in sta šla narazen. Neporočena, brez skupnega bivališča, brez skupnega premoženja, ki ga je bilo kar veliko v resnici. Si lahko misliš, kakšen problem in sranje je nastalo? Z anameček je še umrla babica na katero ime je bilo napisanega nekaj njunega premoženja. In je šlo vse skupaj v postopek dedovanja…

Jaz se nisem oglasil, ker komentar na to ni potreben – je žalostno že samo po sebi. Ampak ti si pa naraven talent za nabijanje v prazno. OK, se strinjam, nova vlada bi bila OK, ampak poimenuj mi 3 osebe v SLO politiki, ki niso skorumpirane.

Sicer pa je socialno dno del vsake države, mina*, in ne samo Slovenije. Tudi Velika Britanija, ZDA, Italija, Nemčija in druge države G7 – gospodarsko najmočnejših držav na svetu imajo socialno dno, Slovenija ni nobena izjema. Socialno dno je odraz družbe, in ne samo države, kjer se pojavlja.

razočarani Slovenki želim, da se iz težke situacije če ne čimprej, pa vsaj enkrat reši, in če se nihče od ostalih ni oglasil, ji tudi ti s tem zamenjajmovladonabijanjemvprazno nisi prav nič pomagala.

Izvoli Tamar:…..cakam, ker si se ze oglasil in zacel povsem zgreseno polemiko….Odgovorite tisti, ki poznate odgovor! Zal ga jaz ne poznam, pa bi ga tudi rada prebrala. Ko sem se oglasila, sem le opozorila, da imenovana ne potrebuje a priornih politicnih razpredanj, temvec konkreten nasvet. Sem se zmotila?

No vidva, ki sta tako kunštna, kaj pa imata vidva za poveat. Taki kot sta vidava, ste navadne riti.

OK… kaj bi lahko svetoval razočarani Slovenki:
1. sklepam, da z možem nista stara in glede na to, da ima 5 stopnjo izobrazbe, potem čisto lahko dobi 7 stopnjo – šolnine niso tako visoke kot v tujini (vsi kur.cate državo, a študij je praktično zastonj) in s 7 stopnjo bo imela zelo lepe možnosti za boljšo službo in boljšo plačo.
Če sta že sedaj v slabem položaju, počakaj čez 10 let, ko bomo vsi magistri in doktorji znanosti – takrat bo tisti s 5 stopnjo šele jebal ježa v leđa, kot popularno rečejo Srbi…
2. naj si išče drugo službo in mož prav tako. Sicer lahko s tem, kar sedaj znata, odpreta s.p. in delata to zase z veseljem in za večji denar, kot pa za delodajalca, ki ju slabo plačuje – z s.p. sicer odgovarjaš z vsem svojim premoženjem, zato naj stanovanje predhodno prepišeta na njene starše
3. pri vrtcu in drugih stvareh pa naj se znajdeta tako, da bo njima denarno najboljše – pa magari formalno ločita ter s kakšno finančno mahinacijo.
4. … in še obstajajo načini…

Če potegnem črto pod vsem tem – tvoja vera, mina* pravi: “Pomagaj si in Bog ti bo pomagal”. A ne samo z molitvami in tuljenjem v luno… pomagaj si s konkretnimi dejanji in delaj na sebi – sam sebi si največja investicija. S konkretnimi dejanji, zastopiš? Ne z iskanjem alibijev v vladi!

Tebi, mina*, pa imam še dosti za povedati. In no… daj, navadna rit pa že nisem. Vsaj malce superiorna 🙂

Tu je vsak nasvet in pametovanje odveč ker vsi vemo kak je in da bo še vedno slabše…

Hojla,

žal mi je, da nekateri ne morejo iz svoje kože in izkoristijo vsako priložnost, da pljuvajo po državi, vladi, Drnovšku in po vseh drugače mislečih. Pa pustimo to.

Draga Slovenka, ne verjamem, nočem verjeti, da ti na občini ne morejo izračunati dejanskega stanja glede na tvoje dohodke. Jasno mi je, da ti nočejo (ne pa ne morejo) upoštevati obrokov, ki jih odplačuješ za kredit za stanovanje. Mislim pa, da bi morali upoštevati dejanske dohodke, če so to bistveno drugačni kot so bili leta 2002. Verjetno se boš morala sprehoditi do Centra za socialno delo, mislim, da so tam pravi ljudje, ki ti lahko pomagajo.

Sam sem bil v podobni situaciji, vendar še zdaleč ne tako črni, kot je tvoja. Obroki za stanovanjski kredit so nama odžirali velik del dohodkov, občina pa jih seveda ni bila pripravljena upošetaviti pri izračunu dohodkov. Ampak, kot sem že rekel, oba z ženo zasluživa več, kot je povprečna plača, pa je šlo nekako. Sedaj pa najin otrok že obiskuje šolo (pa položnica ni kaj bistveno nižja, kot prej).

Tudi vi boste že nekako “pregurali”. Poskusi, kot sem ti svetoval, v skrajem primeru pa se loči, če je to res nujno potrebno. Žalostno, vendar resnično.

Razočarana Slovenka….

Nekega dne boš morala pogruntati, da socializma ni več. Da ni več samoumevno da imamo vsi hišo avto in kredit, ampak da ima lahko človek samo tisto, kar si glede na svoj status in službo lahko privošči.

Uslužbenka ti je povedala popolnoma prav. Ni res, da nimaš ničesar. Imaš. Imaš svoje stanovanje, ki ga marsikdo nima. Res ga še nisi odplačala, vendar ga nekoč boš. Odločitev za nakup je bila tvoja, nihče te ni vanjo prisilil. In to stanovanje ima svojo vrednost, zato se šteje v tvoje premoženje. In ker imaš premoženje, plačuješ več kot tisti, ki ga nimajo.

Vedi, da na zahodu ni nekaj normalnega, da imajo ljudje lastniška stanovanja. Pretežno so celo življenje samo najemniki, saj si stanovanja ne morejo privoščiti. Kult lastnine, kot ga poznamo pri nas, tam ne pomeni ničesar. Na Nizozemskem na primer, se povprečen delavec v času svojega življenja seli tri do štirikrat.

Tukaj tudi leži edini možni odgovor, kaj ti je storiti. Prodaj stanovanje, s kupnino poplačaj preostali dolg in še vedno ti bo kar nekaj ostalo. Tako boš iz lastnice nepremičnine postala najemnica z manjšim denarnim premoženjem in s tem se ti bo osnova za vrtec zmanjšala.

Se sliši kruto in brezobzirno? Mogoče res. Ampak zakaj bi si mazali oči, ko pa vsi vemo, da je to edina rešitev. Pa ne samo zate, še vsaj za tretjino slovencev, ki mislijo, da nimajo nič, v resnici pa imajo veliko ali celo ogromno. Ni premoženje samo denar na banki. Premoženje je tudi stanovanje, avto, vinograd…… Evropa to pozna že stoletje, pri nas pa šele sedaj prehajamo na njihov sistem.

Če pa se boš navidezno ločila, pomisli na možne posledice, če odkrijejo goljufijo. Ne samo, da boš poplačala vse, kar si prihranila in plačala kazen. Za vedno bo v tvoji kartoteki zapisano “kaznovana zarado goljufije”. Kako pa boš potem iskala morebitno novo službo ? A ni bolj preprosto biti pošten? Res nimaš vsega, imaš pa tisto za vedno, brez strahu in napetosti.

Vem da boš užaljena, ampak ta nasvet je edini, ki 100 procentno funkcionira…..

Bolj preprosto je biti pošten ampak na tak nacin nikamor ne prideš. Pa ne da zagovarjam prevare ampak malo poglej okol sebe pa boš vido kolko ljudi ki so uspešni si privošči večje ali manjše kršitve zakonov pa jih večina nikol ne naserje ker vejo da majo kritje in ker nekaj predstavljajo…samo na manjše ki nič ne pomenijo za širšo družbo se pol vsi spravijo čez da bo zadoščeno pravici – yeah, my ass!

Roman, tule si ga pa malo kiksnil. Ženska plačuje 30.000 Vrtca le na podlagi dohodkov iz leta 2002. Stanovanje v katerem živiš ti ne dvigne cene vrtca. Dvigne ga le gmotno stanje v vrednosti nad 10 MIO, kamor pa ni zajeto stanovanje v katerem živi (upoštevalo bi se še dodatno stanovanje,…).

In res je – na občini ji MORAJO upoštevati tekoče prihodke, torej zadnje tri plačilne liste, če so le ti (tekoči dohodki) BISTVENO nižji od tistih v letu 2002. Tako je pač po pravilniku. Pa naj na občini rečejo kar čjo.

Da pa ji mahaš pred nosom s tem, da naj proda stanovanje, pa ji bo še kaj ostalo, je pa po mojem skromnem mnenju PODLO!!! In ne primerjaj nas z Norvežani – to nismo in še dolgo ne bomo. Žal. Ali pa k sreči.

keberček, iskala sem besedo, s katero bi označila Romanov nasvet razočarani Slovenki, naj “proda stanovanje” in hvala, da si mi ga pomagal najti. Beseda PODLO je res najprimernejša. Z njegovim nasvetom bi lahko družina dobesedno taborila na cesti.
Neverjetno, kako malo srca imamo za lastne ljudi. Sama nimam nobenega uporabnega nasveta, ker nisem strokovnjakinja. Sem pa pričakovala, da ga bo kdo imel. Žal ga nisem dočakala. Premorem samo iskreno sočutje z nesrečno družinico, kar pa je žalostno premalo…..

Res je, če so so dohodki v zadnjih treh mesecih bistveno spremenili glede na leto 2002, imaš pravico zahtevati popravek odločbe o plačilu vrtca.
Sicer pa vprašaj! Meni so pred leti izdali novo odločbo za šest mesecev nazaj, ker sem bila v podobni situaciji.

Tako kot je mina* naj gredo odgovarjat na forum
“vrtičkarji”, “naredi si sam”, “čipkarstvo” ipd, tam ni
izbisanih, džamije, socialnih primerov ipd.

Edino s keberčkom se nekako strinjam v odgovoru,
drugi ga pač niste podali, tudi jaz ga ne bom, ker ga nimam.

Imam pa en nasvet za “razočarano Slovenko” in sicer, spremeni
ta “razočarana” v “jezna” ali še bolje “razkurjena”, pojdi na
občino pa vse pošlji veš kam in zahtevaj da ti obračunajo
vrtec glede na zneske ki si jih prejemala zadnje tri mesece pred
vložitvijo(mislim da je po zakonu tako).
Ne pusti se teptati ampak teži kot se da.

Pa še nekaj kar je zelo pomembno.
Čuvaj svoje zdravje, kajti samo tako boš nekoč lahko prišla ven
iz te situacije, zdravlje in volja.

Sej bo, boš vidla, samo zase se postavi.

Draga razočarana Slovenka,
zelo dobro te razumem….
Drži se! Verjemi da je pot tudi za tvoj primer da urediš to situacijo, poskusi vprašat ravnateljico vrtca, če se lahko srečata in ji potem vse povej…. verjemi, da so ljudje z srcem in morda je tudi ona tako naravnana, da se bo dalo kaj dogovoriti z njo. Morda boš morala tudi povečat prihodke, bolje plačana služba … ali kredit, morda pomoč kje drugje.
Predvsem ne obupaj.