Po nove zobe čez mejo: Kaj pravijo uporabniki forumov in kaj stroka?

“Se splača iti? Koliko stane? Kam naj grem? In kaj, če gre kaj narobe?”

Vprašanje, ali se (splača) po zobozdravstvene storitve odpraviti čez mejo, naše bralce zanima že desetletja. Čeprav so se cene, tehnologija in ponudba vmes močno spremenile, so vprašanja uporabnikov čez leta presenetljivo podobna, ne glede na to, ali se čez mejo odpravljajo zaradi dolge čakalne dobe ali po nov nasmeh.

Forumske klepetalnice včasih spominjajo kar na spletne čakalnice. Uporabniki iščejo priporočila iz prve roke, kontakte, primerjajo cene in predvsem čakajo na nekoga, ki bo napisal: ‘Tam sem bil in takšna je bila moja izkušnja.’ Še leta 2025 so denimo se v isti, petnajst let stari razpravi, pojavljala nova vprašanja za kontakte zobozdravnikov.

Cena med najpogostejšimi razlogi za obisk tujega zobozdravnika

Najpogostejši razlog za pogled proti Hrvaški in še južneje, je, seveda, (praviloma nižja) cena storitve. Toda iz forumskih pogovorov je razvidno tudi, da cena ni edini razlog. Precej pogosti so tudi komentarji, ki omenjajo težave pri iskanju zobozdravnika, ki bi še sprejel novega pacienta in predvsem dolge čakalne dobe.

Slišala sem, da ljudje hodijo k zobozdravniku na Hrvaško. Meni se je odlomil del zoba in tu nikakor ne pridem na vrsto, poleg tega so mi povedali, da bo cena od 40-70, lahko pa tudi več sto evrov, odvisno pač kaj bo treba narediti. Razmišljam o Hrvaški, a ne vem, kam naj se obrnem. Kako to sploh izgleda? Se splača it, a se moraš naročit…? Če kdo hodi tja ali ve za kakšne informacije, prosim za pomoč,

je na forumu Med.Over.Net zapisala Karolinina

Taka vprašanja se v podobnih različicah, a z drugimi zdravstvenimi stanji oziroma zapleti, v pogovorih ponavljajo leta.

Čakalne dobe tudi do šest let

Na Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) opažajo, da se pri zobozdravstvenih storitvah v tujini najpogosteje iščejo predvsem storitve, pri katerih so v Sloveniji dolge čakalne dobe ali pa jih pacienti v javni mreži težko pravočasno uveljavijo. To so zlasti specialistične obravnave na napotnico: ortodontsko zdravljenje, endodontsko zdravljenje, oralnokirurški posegi, implantološko-protetične obravnave in obsežnejše protetične rehabilitacije.

Opozarjamo, da ne gre samo za individualne odločitve pacientov, ampak za sistemski pojav – premajhno število programov v javni mreži, v zdravstvenih zavodih ali pri koncesionarjih s pogodbo z zavarovalnico, zaradi česar je nastopilo nesorazmerje med povpraševanjem in iz javnih sredstev krito ponudbo.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije

Sredstva slovenskih zavarovancev se, nadaljujejo sogovorniki, tako prelivajo k tujim zasebnim izvajalcem, medtem ko domači zasebni izvajalci, ki imajo znanje, infrastrukturo in kadre, nimajo možnosti enakovredne vključitve v sistem javnega financiranja, ker ne morejo pogodbeno sodelovati z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja smo preverili, koliko znašajo čakalne dobe za omenjene storitve. Žal pri nekaterih čakalnih dobah govorimo celo v letih, odvisno seveda od stopnje nujnosti, ki jo oceni vaš zobozdravnik.

Za prvi ortodontski pregled z napotnico redno boste, na primer, čakali šest let, z zelo hitro le dve. Imate vnete dlesni, pregloboke obzobne žepke ali pa je parodontoza preveč napredovala? Odvisno od ocene vašega zobozdravnika, a na zobozdravniški stol specialista se boste usedli čez mesec in pol, lahko pa tudi čez dve leti. Ekstrakcija zoba? Počakati boste morali dva meseca do skoraj leta dni. Na prvi pregled za snemno protezo z redno napotnico boste čakali več kot eno leto, za nasmeh s fiksno pa kar dvakrat dlje.

Več o čakalnih dobah si lahko pogledate v grafiki spodaj.

Glavna vprašanja, ki (si) jih postavite pred posegom

Midva z ženo sva šla v Bosno. Zdilala sva štiri mostičke in tri implatante v čeljust za 2500 €. V Sloveniji ti za ta denar zobozdravnik še dober dan ne reče. Res pa je da moraš biti previden in po zdravi pameti izbirat posege,

je svojo izkušnjo opisal uporabnik Bolj enostavno.

Ob praviloma nižjih cenah in krajši (včasih celo nični čakalni dobi) tudi nekaj urna vožnja čez mejo ni več velika ovira, pogosto komentirajo uporabniki foruma.

Sogovornike iz zobozdravniške stroke smo zato vprašali, kaj svetujejo vsem, ki razmišljate, da bi se po zobozdravstveno storitev odpravili v tujino. Na Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije so jasni:

• Največ previdnosti svetujemo pri vseh posegih, ki niso enkratni in enostavni, temveč zahtevajo diagnostiko, načrtovanje, več obiskov, pripravo tkiv na poseg in dolgoročno spremljanje in možnost hitrega ukrepanja ob zapletih. To so zlasti ortodontsko zdravljenje, implantološke in protetične rehabilitacije, endodontsko zdravljenje, oralnokirurški posegi in večje rekonstrukcije zobovja.
• Pri teh obravnavah cena začetnega posega nikakor ni edini pomemben podatek. Ključno je, kdo bo pacienta na poseg ustrezno pripravil, ga spremljal po posegu, kdo bo ukrepal, če pride do bolečine, vnetja, odstopanja protetičnega dela, zloma, neuspeha implantata, ortodontskega zapleta ali potrebe po korekciji načrta zdravljenja.
• Zobozdravstvo ni turistična storitev, ki se zaključi z enim obiskom. Kakovostno zdravljenje zahteva pripravo, spremljanje, kontrole, kontinuiteto, dokumentacijo, odgovornost izvajalca in dostopnost v primeru zapletov. Prav tu se pri zdravljenju v tujini pogosto pokaže največja težava. Ko nastopi zaplet, pacient praviloma najprej poišče pomoč doma, pri slovenskem zobozdravniku.

Pacientom svetujemo največ previdnosti pri ponudbah, ki obljubljajo hitro, poceni in dokončno rešitev kompleksnih zobozdravstvenih težav.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije

“Nov nasmeh v nekaj dneh, brez čakanja, brez bolečin, garantiran rezultat”

“Tuji izvajalci v Sloveniji pogosto oglašujejo svoje storitve precej bolj agresivno, kot je to dovoljeno slovenskim izvajalcem, ki jih zavezujejo slovenska pravila, nadzor in kodeks zdravniške etike,” spomnijo na ZZS. To pa ustvarja neenakopraven položaj izvajalcev doma in v tujini, in vtis, da so rešitve v tujini hitrejše, cenejše in boljše, čeprav pacient pri takšnih oglasih pogosto ne vidi celotne slike, ocenjujejo.

Pri Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije sicer najpogosteje zaznavajo zavajajoče oglaševanje, ki zapletene zobozdravstvene postopke s pomočjo digitalizirane vizualizacije prikazuje kot hitre, enostavne, neboleče in skoraj brez tveganj. “Pogoste so obljube v smislu ‘nov nasmeh v nekaj dneh’, ‘brez čakanja’, ‘brez bolečin’, ‘garantiran rezultat’, ‘vse uredimo namesto vas’ ali ‘takoj do aparata’. Takšna sporočila lahko pri pacientih ustvarjajo nerealna pričakovanja,” so jasni.

Ne obsojamo pacientov, ki v stiski iščejo rešitev tudi v tujini. Obsojamo pa sistem, ki jim doma ne omogoči pravočasne in dostopne obravnave, nato pa se njihova sredstva prelivajo k tujim zasebnim izvajalcem, namesto da bi se  z razpisi in s povečanjem števila javnih programov v sistem vključile razpoložljive zmogljivosti slovenskih zobozdravnikov.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije

Ali lahko nizka cena predstavlja opozorilni znak?

Nizka cena sama po sebi še ne pomeni nujno slabe storitve, vsekakor pa mora biti za pacienta opozorilni znak, da postavi dodatna vprašanja, odgovarjajo na ZZS. “Pri zobozdravstvenih storitvah cena ni sestavljena samo iz samega materiala ali trenutka posega. Vključevati mora diagnostiko, načrtovanje, kakovost materialov, čas izvajalca, usposobljeno ekipo, opremo, sterilizacijo, sledljivost, kontrolne preglede, garancijsko obravnavo in reševanje morebitnih zapletov,” pojasnjujejo.

Pacient mora vedeti, da najcenejša ponudba ni nujno najcenejša tudi na koncu zdravljenja, še dodajajo na ZZS. “Če se pojavijo zapleti, dodatni potni stroški, izgubljen čas, ponovni posegi ali potreba po popravljanju dela doma, je lahko končni strošek bistveno višji.”

Vsi tisti, ki ste bili dokončno endodontsko oskrbljeni v nekaj dneh in ste morebiti še protetično nadgrajeni, a ste imeli kontrolno slikanje z obrazložitvijo definitivnih polnitev in še eno po 6-8 mesecih?? Se vam kaj zatika hrana, zobna nitka?? Ker vem da niste odšli v ZG ali v Avstrijo… Ni vse v nizkih cenah ali celo v hitrosti…

Je razmišljal uporabnik speedy999

Izkušnje čez mejo tako dobre kot slabe

Moja punca je bila poskusno na hrvaškem pri zobozdravniku. Nekaj časa sva bila res skeptična in nisva znala oceniti njegove kvalitete. Presenetilo naju je enkrat, ko je šla punca k zobozdravnici v Sloveniji in jo je zobozdravnica vprašala kdo ji je naredu tako zelo lepo plombo/implantat, saj je rekla da je narejen perfektno (ne spomnim se točno kaj so ji takrat rihta)l. Od takrat naprej oba hodiva na hrvaško k zobozdravniku,

je izkušnjo na Med.Over.Net delil uporabnik Seba.

Ob zelo zadovoljnih pacientih so tudi ljudje z izrazito slabimi izkušnjami.

V 14 dneh sem imel lep nasmeh, ki sem ga za tiste čase zelo drago plačal. Približno po treh mesecih pa sem dobil zelo hud gronolom. Ko sem šel nazaj, me je zobozdravnik zmerjal in vso krivico pripisal meni. Rekel mi je, da naj se grem zdravit v Slovenijo, da me on ne more, ker je to za njegovo ordinacijo predrago. V Sloveniji sem moral zdravljenje, ki je trajalo približno pol leta in večino plačevati sam, pa še brez zob sem ostal. Rajši bi počakal na vrsto, in bi si jih delal pri nas, kot pa , da sem šel tja, dobro plačal, dobro trpel, zato, da sem izpadel bedaček. Takrat sem bil star 29 let in nepremišljen, danes bi ravnal drugače, žal za moje zobe je to prepozno.

pa je svojo izkušnjo obžaloval uporabnik Ja ja nikoli več

Kaj, če se zaplete že v tujini?

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo sicer preverili, kako je s kritjem storitev, če gre za zaplete po opravljenih samoplačniških storitvah v tujini. Ali ima zavarovanec pravico, da se po nujno pomoč obrne v javno mrežo v tisti državi – gre za pravico, uveljavljeno z evropske kartice zdravstvenega zavarovanja – in kako je s povračilom stroškov v tem primeru?

“Če se pri osebi po opravljeni samoplačniški zdravstveni storitvi v tujini pojavijo zdravstveni zapleti, se lahko za nujno zdravstveno pomoč obrne na izvajalce zdravstvenih storitev, ki so del javne zdravstvene mreže v tej državi,” odgovarjajo na ZZZS.

“Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki osebo sprejme na zdravljenje, pri čemer presodi, ali gre za storitve, ki sodijo v okvir pravic iz evropske kartice,” dodajajo. Morebitno kritje stroškov je zato odvisno od konkretne zdravstvene obravnave in pravil države, v kateri se storitve uveljavljajo.

Če je morala zavarovana oseba stroške poravnati sama, se v postopku povračila stroškov ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za morebitno povračilo v skladu z veljavnimi predpisi, še pojasnjujejo na ZZZS.