Zgodnji znaki Parkinsonove bolezni, ki jih večina zamenja za staranje

Zgodnji znaki Parkinsonove bolezni – simptomi, ki jih pogosto spregledamo
Foto: Profimedia

Ko pomislimo na Parkinsonova bolezen, si večina predstavlja tresenje rok. A strokovnjaki opozarjajo, da prvi znaki te nevrološke motnje, niso nujno povezani z gibanjem – lahko jih zamenjamo za stres, utrujenost ali preprosto staranje.

Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo leta, včasih celo desetletje prej, preden pride do vidnih težav z gibanjem. In kar je najbolj presenetljivo: pogosto sploh niso povezani z gibanjem. Namesto tega se pokažejo kot nekaj povsem vsakdanjega – slabši voh, nemiren spanec, prebavne težave ali spremembe v glasu. Simptomi, ki jih večina zlahka pripiše stresu, utrujenosti ali staranju.

Kot poudarjajo tudi pri Društvo Trepetlika, gre za počasi napredujočo bolezen, ki poleg značilnih motoričnih težav vse pogosteje razkriva tudi t. i. nemotorične simptome. Prav ti lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja – in se pojavijo že zelo zgodaj. Zato je ključno, da znamo prisluhniti telesu – še posebej, ko spremembe niso očitne, a vztrajajo.

Izguba voha – tihi znak, ki se lahko pojavi leta prej

Ste opazili, da zjutraj ne zavohate več sveže kave ali pa se vam zdi hrana nenavadno brez okusa? Če nos ni zamašen zaradi prehlada, je to lahko eden najzgodnejših opozorilnih znakov.

Strokovnjaki pri Johns Hopkins Medicine pojasnjujejo, da se beljakovina alfa-sinuklein, ki je povezana z razvojem Parkinsonova bolezen, lahko začne kopičiti v vohalnih centrih že precej prej kot v delih možganov, ki nadzorujejo gibanje.

Zato je izguba voha lahko eden prvih znakov bolezni, ki se pojavi več let pred drugimi simptomi. Raziskave sicer kažejo, da imajo posamezniki z nepojasnjeno izgubo voha povečano tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni, vendar to še ne pomeni, da se bo bolezen pri vseh tudi razvila.

Seveda nas izguba voha ne sme takoj prestrašiti – prehlad, alergije ali druge nenevarne težave so bistveno pogostejši vzrok. A kadar simptom vztraja brez jasne razlage, ga je smiselno omeniti zdravniku.

Izguba voha – eden prvih znakov Parkinsonove bolezni
Izguba voha je eden najzgodnejših in najpogosteje spregledanih znakov Parkinsonove bolezni – pojavi se lahko leta pred motoričnimi simptomi. Foto: Profimedia

Nemiren spanec – ko telo odragira na vaše sanje

Vas je partner že kdaj zbudil, ker ste med spanjem krilili z rokami ali se celo “branili”? Morda se kljub osmim uram spanja zjutraj zbujate popolnoma izčrpani.

Strokovnjaki opozarjajo, da v takšnih primerih ne gre nujno za običajen nemir, temveč lahko za t. i. motnjo vedenja v fazi REM (REM sleep behavior disorder – RBD). Pri tej motnji naravna “paraliza”, ki nas med sanjanjem običajno drži pri miru, ne deluje pravilno, zato lahko posameznik fizično reagira na sanje – od govorjenja do nenadzorovanih gibov.

Kot navajajo pri Mayo Clinic, je RBD lahko povezana z nevrodegenerativnimi boleznimi, med drugim tudi s Parkinsonova bolezen. Raziskave kažejo, da imajo osebe s to motnjo v naslednjih letih povečano verjetnost za razvoj tovrstnih bolezni, še posebej, če se hkrati pojavijo tudi drugi zgodnji znaki, kot je izguba voha.

Kronično zaprtje – ko so težave pri prebavi lahko povezane z živčnim sistemom

Kronično zaprtje je pogost simptom pri bolnikih s Parkinsonova bolezen. Po podatkih Parkinson’s Foundation se pojavlja pri velikem deležu bolnikov in se lahko razvije že več let pred drugimi značilnimi znaki bolezni.

Raziskave v zadnjih letih kažejo, da ima črevesje pomembno vlogo pri razvoju bolezni. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, se lahko nenormalno zvite beljakovine (t. i. alfa-sinuklein), ki so povezane s Parkinsonovo boleznijo, pojavijo tudi v prebavnem sistemu – in to pogosto že v zgodnjih fazah.

To potrjuje tudi vedno bolj raziskovana povezava med črevesjem in možgani, t. i. os črevesje–možgani. Seveda vsako zaprtje še zdaleč ne pomeni Parkinsonove bolezni. Kot poudarjajo pri Mayo Clinic, je smiselno biti pozoren predvsem na dolgotrajne težave brez jasnega vzroka, zlasti če se pojavijo skupaj z drugimi spremembami, kot so izguba voha ali motnje spanja.

Kronično zaprtje kot zgodnji znak Parkinsonove bolezni – os črevesje–možgani
Raziskave kažejo, da se lahko beljakovina alfa-sinuklein, povezana s Parkinsonovo boleznijo, pojavi v prebavnem sistemu že leta pred drugimi simptomi. Foto: Profimedia

Sprememba glasu – ko bližnji opazijo prej kot vi

“Zakaj govoriš tako tiho?” Vas pogostoo prosijo, da ponovite, kar ste rekli, čeprav imate občutek, da govorite povsem normalno? Po podatkih American Parkinson Disease Association lahko glas pri Parkinsonova bolezen postane tišji, bolj monoton ali manj jasen. Pogosto izgubi naravno spreminjanje glasnosti in čustvene poudarke, kar vpliva na razumljivost govora.

Kot opozarjajo tudi pri Rochester Regional Health, spremembe v glasu pogosto prej opazi okolica kot posameznik sam. Ljudje lahko dobijo občutek, da jih sogovorniki slabše slišijo, v resnici pa gre za postopno spremembo v načinu govora.

Če opazite, da se vaš glas spreminja brez jasnega razloga, je smiselno, da na to opozorite svojega zdravnika – še posebej, če se pojavijo tudi drugi znaki, kot so spremembe v vonju ali spanju.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Noben posamezen simptom sam po sebi še ne pomeni Parkinsonova bolezen, poudarjajo pri Parkinson’s Foundation. A če opazite več znakov hkrati, ki vztrajajo ali se postopno stopnjujejo, je smiselno posvetovanje z zdravnikom.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pomemben predvsem vzorec: ko simptom ne izgine, se mu pridružijo novi znaki ali se spremembe sčasoma poglabljajo. Takrat telo pogosto sporoča, da ne gre več za prehodno težavo.

Ne gre za to, da bi se ob vsakem slabem dnevu pretirano vznemirjali. Gre za to, da poznate svoje telo – in prepoznate trenutek, ko nekaj ni več “običajno”.

Članek je namenjen informiranju in ozaveščanju. Za oceno vašega zdravstvenega stanja in morebitne simptome se vedno posvetujte z zdravnikom.

VIRI

Več novic

New Report

Close