Podeželje ni pomembno le za kmete. Pomembno je za vse nas.

V tem članku boste prebrali:

• Razvoj podeželja ni le vprašanje kmetijstva, temveč tudi ljudi, skupnosti, znanja in kakovosti življenja.
• Na podeželju se ohranjajo biotska raznovrstnost, lokalna semena, tradicionalna znanja in prehranska varnost, od katerih smo odvisni vsi.
• Trajnostna prihodnost temelji na povezanih skupnostih, medgeneracijskem sodelovanju in skrbi za naravo ter človeka.

Ko kot biologinja in ekologinja hodim po travnikih, gozdnih robovih ali med njivami, pogosto razmišljam o tem, kako tesno so povezani ljudje, narava in hrana. Kot nabiralka divjih rastlin občudujem pestrost življenja, ki jo ponuja slovensko podeželje, hkrati pa skozi delo na področju razvoja skupnosti vedno znova ugotavljam, da razvoj podeželja ni predvsem vprašanje zemlje ali infrastrukture, temveč vprašanje ljudi.

Prav zato se mi zdi pomembno, da 6. julija že drugo leto zapred obeležujemo Svetovni dan razvoja podeželja. Ta nas opominja, da podeželje ni le prostor kmetij, polj in gozdov, temveč prostor skupnosti, sodelovanja in medsebojne podpore.

Združeni narodi so ga razglasili leta 2024 kot del prizadevanj za uresničevanje Ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Z njim želijo opozoriti, da brez razvoja podeželja ni mogoče zmanjševati neenakosti, zagotavljati prehranske varnosti, varovati narave ali graditi vključujoče družbe.

Zakaj je to pomembno za Slovenijo?

V Sloveniji je to še posebej pomembno. Velik del prebivalcev, približno 44 odstotkov, živi na podeželskih območjih, zato razvoj podeželja ni tema, ki bi zadevala le kmete ali oddaljene kraje. Zadeva kakovost življenja, dostop do hrane, ohranjanje narave ter prihodnost skupnosti, od katerih smo odvisni vsi.

Razvoj je več kot gospodarstvo in infrastruktura

Ko govorimo o razvoju podeželja, pogosto pomislimo na kmetijstvo, turizem ali nova delovna mesta. Vse to je pomembno, vendar razvoj razumem precej širše.

Pomeni, da imajo ljudje možnost:

• dostopati do storitev in podpore,
• sodelovati pri odločanju o razvoju svojega okolja,
• prenašati znanje med generacijami,
• soustvarjati vključujoče skupnosti,
• živeti dostojno in povezano življenje.

Trajnostni razvoj podeželja temelji na ljudeh. Na skupnostih, ki znajo sodelovati, vključevati različne generacije.

Če želimo trajnostno prihodnost, moramo graditi skupnosti, v katerih ljudje ne živijo drug mimo drugega, ampak drug z drugim.

Razvoj se začne pri zemlji, semenu in znanju

Kot biologinja se veliko ukvarjam z biotsko raznovrstnostjo in odnosom človeka do narave. Zato razvoj podeželja zame ni le vprašanje pridelave hrane, temveč tudi vprašanje ohranjanja znanja in naravnih virov.

Vsak obrok se začne veliko prej, kot ga postavimo na mizo. Začne se pri zemlji, semenu in ljudeh, ki znajo z njima ravnati.

Na podeželju se ohranjajo:

• lokalne sorte rastlin in semena,
• znanje o zemlji in pridelavi hrane,
• poznavanje divjih in zdravilnih rastlin,
• izkušnje trajnostnega sobivanja z naravo.

To niso le ostanki preteklosti. To so znanja, ki nam pomagajo odgovarjati na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in vprašanja prehranske varnosti.

Pogosto govorimo o prihodnosti hrane, manj pa o ljudeh in znanju, ki to prihodnost omogočajo. Prav zato je podeželje pomembno – ne le kot prostor pridelave hrane, ampak tudi kot prostor ohranjanja znanja, izkušenj in odnosa do narave.

Prihodnost je v skupnosti

Pri svojem delu opažam, da največje spremembe pogosto ne nastanejo zaradi velikih investicij, temveč zaradi ljudi, ki so pripravljeni sodelovati.

Pomembno vlogo pri tem imajo lokalna društva, nevladne organizacije, prostovoljci in številne pobude, ki povezujejo prebivalce ter soustvarjajo bolj vključujoče skupnosti.

Prav takšne pobude krepijo:

• medgeneracijsko sodelovanje,
• vključevanje ranljivih skupin,
• dostop do znanja,
• socialno povezanost,
• občutek pripadnosti skupnosti.

To je tudi bistvo razvoja podeželja. Ne le gospodarski kazalniki, temveč ljudje in odnosi, ki skupnost ohranjajo živo.

Podeželje po meri človeka

Svetovni dan razvoja podeželja ni namenjen le prebivalcem podeželja. Opominja nas, da smo s podeželjem povezani vsi.

Srečujemo ga v krajini, ki jo občudujemo, in v skupnostih, ki ohranjajo znanje, naravo in lokalno identiteto. Mnogi prebivalci Slovenije ga doživljamo tudi skozi obiskovanje gozdov, rek, hribov, turističnih kmetij in drugih kotičkov narave, kjer iščemo oddih, stik z okoljem in pristna doživetja.

Podeželje je vsak dan tudi na našem krožniku. Prav zato je skrb za razvoj podeželja hkrati skrb za našo skupno prihodnost.

V okviru projekta Vsebinski podporni center po meri človeka podpiramo nevladne organizacije na podeželju pri krepitvi človekovih pravic, pravice do hrane, enakosti, vključevanja ranljivih skupin ter razvoja skupnosti. Če vaša organizacija deluje na področju razvoja podeželja, socialnega vključevanja, medgeneracijskega sodelovanja, prehranske varnosti ali podpore ranljivim skupinam, vas vabimo k sodelovanju. V okviru projekta lahko pridobite strokovno podporo, nova znanja in priložnosti za povezovanje z organizacijami, ki soustvarjajo bolj vključujoče, povezane in odporne lokalne skupnosti.

Program: Partnerstvo za globalne cilje

Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.