V obsežni raziskavi je 39 odstotkov sodelujočih navedlo, da denar porabljajo za druge, zase pa težko. Kaj nam lahko takšen odnos do denarja pove o naših prepričanjih in čustvih?
Nova oblačila, obisk frizerja, knjiga ali nekaj, kar si že dolgo želite. Denar imate, nakup si lahko privoščite, a vas vseeno nekaj ustavi. V glavi se začnejo vrstiti vprašanja: Ali to res potrebujem? Ali ni škoda denarja? Bi ga bilo pametneje prihraniti? Ko gre za bližnje, pa so takšni pomisleki pogosto precej manjši. Za rojstnodnevno darilo, presenečenje ali nekaj, kar bi razveselilo otroke, denar lažje odštejete.
Zakaj smo lahko do drugih radodarni, do sebe pa precej strožji? Raziskave psihologije denarja kažejo, da naše finančne odločitve niso povezane zgolj s stanjem na bančnem računu, temveč tudi s čustvi in pomenom, ki ga pripisujemo denarju.
Skoraj štirje od desetih denar porabljajo za druge, zase pa težko
Raziskovalci Adrian Furnham, Sophie von Stumm in Mark Fenton-O’Creevy so v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Social Indicators Research, preučevali odnos do denarja, finančne navade in čustva, ki jih ljudje povezujejo z denarjem.
V raziskavi je sodelovalo 109.472 ljudi iz Velike Britanije, ki so izpolnili spletna vprašalnika o svojih prepričanjih in vedenju.
Ena od ugotovitev je posebej zanimiva: 39 odstotkov sodelujočih je pritrdilo trditvi, da denar porabljajo za druge, zase pa ga težko. To še ne pomeni, da ob vsakem nakupu zase občutijo krivdo. Pokaže pa, da lahko ljudje do zapravljanja zase zavzamejo drugačen odnos kot do zapravljanja za druge. Zakaj? Del odgovora se morda skriva v tem, kaj nam denar sploh pomeni.
Denar ni vedno samo denar: lahko pomeni tudi ljubezen
Denar potrebujemo za plačevanje računov, nakup hrane in druge življenjske potrebe. Toda poleg praktične ima lahko tudi čustveno vrednost. Raziskovalci so merili štiri razsežnosti odnosa do denarja, ki so jih opisale že predhodne raziskave:
- Varnost: denar in prihranki pomenijo zaščito pred negotovostjo.
- Moč: denar je povezan z uspehom, vplivom in družbenim položajem.
- Svoboda: denar omogoča samostojnost in odločanje o lastnem življenju.
- Ljubezen oziroma naklonjenost: denar je lahko način izražanja skrbi in naklonjenosti do drugih.
Prav zadnja razsežnost je posebej zanimiva. Če z obdarovanjem izražamo ljubezen, lahko nakup darila doživljamo kot nekaj pozitivnega in smiselnega. Ko pa želimo nekaj kupiti zase, enakega občutka upravičenosti morda nimamo. Nakup za druge tako lahko doživljamo kot izraz skrbi, nakup zase pa kot nepotreben izdatek.
To je ena od možnih psiholoških razlag, ne pa vzročna povezava, ki bi jo raziskava neposredno dokazala.
Zakaj se lahko ob nakupu zase pojavi občutek krivde?
Naš odnos do denarja se lahko oblikuje tudi skozi družinske izkušnje, vzgojo in življenjske okoliščine.
Če smo odraščali v okolju, kjer je bilo treba skrbno paziti na vsak evro, lahko tudi pozneje težje upravičimo nakupe, ki niso nujno potrebni. Če smo se naučili, da imajo potrebe drugih prednost pred našimi, nam je lahko lažje nekaj privoščiti bližnjim kot sebi. Gre za možne razlage, ki jih obravnavana raziskava ni neposredno preverjala.
Pomembno je tudi razlikovati med premišljeno varčnostjo in občutkom, da zase ne smemo zapravljati. Ni vsak odložen nakup znak težav z odnosom do denarja. Avtorji raziskave celo opozarjajo, da so lahko nekatera vedenja, ki jih vprašalniki označujejo kot problematična, v resnici povsem običajna in zdrava.
Raziskava pa je pokazala, da denar pri številnih ljudeh spremljajo tudi neprijetna čustva. Kar 45 odstotkov sodelujočih je navedlo, da ob prošnji za denar občutijo krivdo ali tesnobo. Ta podatek se sicer ne nanaša neposredno na nakupe zase, vendar ponazarja, kako močno se lahko denar prepleta z našimi občutki.
Ali ženske in moški drugače doživljamo denar?
Raziskava je pokazala tudi razlike med spoloma.
- Ženske so v povprečju pogosteje povezovale denar z izražanjem naklonjenosti in radodarnostjo. Pogosteje so poročale tudi o nakupovanju, s katerim so poskušale uravnavati neprijetna čustva.
- Moški so denar v povprečju pogosteje povezovali z močjo, varnostjo in samostojnostjo. Nekoliko pogosteje so poročali tudi o kopičenju oziroma zadrževanju denarja.
Toda to ne pomeni, da vse ženske zapravljajo zaradi čustev ali da so vsi moški bolj usmerjeni v varčevanje.
Avtorji poudarjajo, da raziskava ne more pojasniti, zakaj so se razlike pojavile. Nanje lahko vplivajo družbene okoliščine, vzgoja, ekonomski položaj in drugi dejavniki.
Upoštevati je treba tudi omejitve raziskave. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom v okviru projekta, pri katerem so se ljudje sami odločili za sodelovanje. Velika večina sodelujočih (90,3 odstotka) je pripadala večinskemu britanskemu prebivalstvu, zato vzorec ni odražal celotne raznolikosti britanske družbe. Raziskava je bila objavljena leta 2015, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na današnje slovensko prebivalstvo.
Kako ugotoviti, ali ste do sebe prestrogi?
Če se prepoznate v opisanem vedenju, to še ne pomeni, da imate nezdrav odnos do denarja.
Morda ste preprosto varčni. Morda vam obdarovanje drugih prinaša več zadovoljstva kot nakupovanje zase. Morda imate finančne cilje, zaradi katerih skrbno premislite vsak izdatek.
Vse to je lahko povsem razumljivo. Vredno pa se je vprašati, ali pri nakupih zase uporabljate enaka merila kot pri nakupih za druge.
Bi prijateljici očitali, da si je kupila nekaj, kar jo veseli, čeprav tega nujno ne potrebuje? Bi ji svetovali, naj se zaradi takšnega nakupa počuti krivo? Zakaj bi potem zase veljala strožja pravila?
To niso vprašanja, na katera bi raziskava ponudila dokončne odgovore. Lahko pa nam pomagajo bolje razumeti lastne navade.
Premišljeno ravnanje z denarjem namreč ne pomeni, da si nikoli ničesar ne privoščimo. Prav tako radodarnost do drugih ne zahteva, da vedno zanemarimo lastne želje.
Morda se zato naslednjič, ko boste brez pomisleka kupili nekaj za druge, pri nakupu zase pa znova oklevali, vprašate: “Ali me pri tem ustavlja moj proračun ali prepričanje, da si tega ne zaslužim?”
Vir
- Furnham, A., von Stumm, S., & Fenton-O’Creevy, M. (2015). Sex differences in money pathology in the general population. Social Indicators Research. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4543416/
