Varnost v gorah: preprosta pravila, ki rešujejo življenja

Ženska z dobro opremo, primernim nahrbtnikom, sončnimi očali in palicami nasmejano hodi po visokogorju.
Foto: Profimedia

Kljub opozorilom reševalcev, se še vedno preveč izletov konča z intervencijo.

V nadaljevanju preberite:

  • Gore ponujajo nepozabna doživetja, a hkrati zahtevajo spoštovanje, odgovornost in dobro pripravo.
  • Številne nesreče bi bilo mogoče preprečiti z boljšim poznavanjem osnovnih varnostnih pravil in pravočasnim ukrepanjem v nepredvidenih situacijah.
  • Ne le telesna, tudi psihološka priprava in odgovoren odnos do gora sta ključna za varno vrnitev domov.

“Grem lahko danes na Triglav?” Nenavadno vprašanje, ki pa ga uslužbenci turistično informacijskih centrov slišijo pogosteje, kot bi si kdo mislil. Ura je bila skoraj enajst dopoldne, turistka pred pultom, ki si je vzpon na Triglav očitno predstavljala kot daljši sprehod z lepim razgledom, pa je imela na nogah sandale, čez ramo majhen nahrbtnik, v roki pa plastenko vode.

Takšni prizori niso redkost, zlasti poleti, ko so dnevi dolgi in sončni. Gorski reševalci in planinci pa že leta opozarjajo, da vse več obiskovalcev slovenskih gora podcenjuje razmere, neustrezna oprema in slaba priprava pa lahko privedeta do življenjsko ogrožajočih situacij.

Spoštovanje okolja in odgovorna priprava kot osnova

Odgovoren odnos do okolja je temelj varnega delovanja v naravi. Ne glede na to, ali gre za gore, morje ali katerokoli drugo zahtevno okolje, je ključnega pomena, da razumemo njegove značilnosti, se nanje ustrezno pripravimo in s tem zmanjšamo tveganje za nesreče.

“Številne nepotrebne ali nesmiselne reševalne intervencije bi lahko preprečili ali vsaj omilili, če bi imeli ljudje bolj odgovoren odnos do gora in če bi šli v gore pripravljeni,” za NIJZ opozarja Iztok Tomazin, dr. med., spec. družinske in urgentne medicine, alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik.

Pohodnik s palicami hodi po cesti
Foto: Profimedia

Dobra priprava je temelj varnosti

Največjo nevarnost v gorah predstavlja človek sam, medtem ko so živali le redko dejavnik tveganja. Tomazin poudarja, da večina nesreč ni posledica izjemnih okoliščin, temveč:

  • Pomanjkanja informacij o terenu in razmerah
  • Neustrezne ali pomanjkljive opreme
  • Nezadostne telesne ali psihične pripravljenosti

Na izlet v gore se je treba vedno odpraviti premišljeno in z jasnim načrtom. Izbrani pot je treba dobro poznati, pred odhodom preveriti vremensko napoved in pošteno oceniti svojo telesno in psihično pripravljenost.

Kaj v gorah res ne sme manjkati?

Osnovna oprema na izletu v gore mora vključevati:

  • Ustrezen nahrbtnik
  • Ustrezna oblačila, tudi za primer slabega vremena
  • Prenosni telefon z napolnjeno baterijo, če je potrebno poklicati pomoč
  • Dovolj tekočine, zlasti poleti
  • Primerno malico
  • Zaščitno opremo glede na teren (čelada, dereze, itd.)
Ženska športnica se odžeja
Foto: Profimedia

Ne pozabite preveriti vremenske napovedi!

Nevihte v gorah predstavljajo resno tveganje, saj se razmere lahko v zelo kratkem času spremenijo iz obvladljivih v življenjsko ogrožajoče. Danes imamo dostop do zelo natančnih vremenskih napovedi, zato je njihovo spremljanje osnova.

Če napoved kaže možnost neviht, je treba to upoštevati pri načrtovanju ture, pravočasno prilagoditi pot ali čas odhoda ter se izpostavljenosti slabim razmeram izogniti že vnaprej.

Ženska v avtu preverja vremensko napoved
Foto: Profimedia

V primeru nevihte …

Če se nevihta približuje, je nujno pravočasno poiskati ustrezno zavetje in se ustrezno zaščititi z oblačili, še preden se razmere poslabšajo.

Če se znajdemo v nevihti v gorah, ravnamo po naslednjih ključnih korakih:

  • Če je le mogoče, poiščemo varno zavetje v planinski koči ali zaprtem objektu.
  • Če koče blizu ni, je varno zavetje tudi večja votlina, ki pa jih je pri nas razmeroma malo.
  • Izogibamo se majhnim votlinam in previsom, saj lahko povečajo tveganje zaradi prevajanja električnega toka po mokri podlagi.
  • Bežanje na izpostavljenem in osamljenem terenu nima smisla, saj lahko tveganje dodatno poveča.
  • Oddaljimo se od jeklenic, kovinskih klinov in vseh kovinskih predmetov. Telefon pospravimo v nahrbtnik.
  • Uporabimo izolacijsko podlago (nahrbtnik, vrv ali suha oblačila) in počepnemo, da smo manj izpostavljeni.
  • V položaju ostanemo mirni in počakamo, da nevihta v celoti mine.

Kako ravnati, ko se znajdemo v stiski?

Ko pride do nesreče ali nevarne situacije v gorah, je ključno, da ravnamo mirno in premišljeno.

  1. Poskrbimo za lastno varnost: Najprej ocenimo, ali smo sami v nevarnosti (npr. zdrs, padajoče kamenje, nevihta, izpostavljen teren). Če nismo varni, ne moremo učinkovito pomagati drugim.
  2. Organiziramo pomoč: Čim prej pokličemo pomoč na 112, saj je zgodnje obveščanje ključno za uspešno intervencijo. Signal je v slovenskih gorah v veliki meri zanesljiv. Če signala ni, pokličemo na pomoč z glasom ali svetlobnimi signali ali pošljemo nekoga po pomoč, če je to varno izvedljivo.
  3. Poskrbimo za ponesrečenca: Zaščitimo ga in ga stabiliziramo do prihoda reševalcev. Pomembno je, da preprečimo dodatne zdrse ali poškodbe na nevarnem terenu, poškodovanca zaščitimo pred mrazom, vetrom ali soncem, ga umirimo in spremljamo njegovo stanje, ter po potrebi nudimo osnovno prvo pomoč, v okviru svojih zmožnosti.

Psihološka priprava – pogosto spregledan dejavnik

Priprava na gorsko turo ni zgolj vprašanje telesne pripravljenosti in opreme, temveč tudi psihološke naravnanosti.

Tomazin opozarja, da se je v gore smiselno odpraviti iz pravih razlogov – zaradi gibanja v naravi, sprostitve, doživetja in osebnega izziva, ne pa zaradi dokazovanja, tekmovanja z drugimi ali zbiranja všečkov na družbenih omrežjih. Neustrezna motivacija lahko vodi v sprejemanje nepotrebnih tveganj in vztrajanje v nevarnih razmerah.

Pomemben del psihične priprave je tudi informiranje o poti, saj si tako lažje predstavljamo morebitne zahtevne odseke, časovne okvirje in potencialne nevarnosti. Koristno je, da se pred turo posvetujemo z nekom, ki je pot že prehodil, ter vnaprej razmislimo, kako bomo ravnali v primeru slabšega vremena, utrujenosti ali drugih nepredvidenih okoliščin.

Prijatelji na izletu - druženja v živo, ne preko zaslonov
Foto: Profimedia

Najpogostejša vprašanja

Kako se najbolje pripravim na gorsko turo?

Priprava se začne doma. Pred odhodom preverite zahtevnost poti, vremensko napoved, dolžino ture in trenutne razmere na terenu. Poskrbite za ustrezno opremo, dovolj tekočine in realno ocenite svojo telesno pripravljenost.

Zakaj je preverjanje vremenske napovedi tako pomembno?

Vreme v gorah se lahko spremeni zelo hitro. Ker so danes na voljo zelo natančne vremenske napovedi, je njihovo spremljanje osnovni del varne priprave. Posebno pozornost je treba nameniti možnosti neviht, močnemu vetru in nenadnim temperaturnim spremembam.

Kaj storiti, če se nekdo poškoduje?

Najprej poskrbite za svojo varnost, nato pokličite pomoč na številko 112 in šele nato pomagajte ponesrečencu. Poškodovano osebo zaščitite pred dodatnimi nevarnostmi, mrazom, vetrom ali soncem ter ji po svojih najboljših močeh nudite prvo pomoč.

Viri:

Več novic

New Report

Close