Melanom: Če je pravočasno odkrit je 100% ozdravljiv, na leto pa umre več kot 100 ljudi

Na to je na novinarski konferenci Univerze na Primorskem (Fakulteta za vede o zdravju) in Nacionalnega društva bolnikov z melanomom opozorila specialistka dermatovenerologije Katarina Šmuc Berger, dr. med., iz SB Izola. Poudarila je, da o melanomu v javnosti kroži še kar nekaj nevarnih mitov oziroma neresnic. Preverite, kaj je dobro vedeti UV žarkih in melanomu ter katere pogoste napake delamo ljudje – morda tudi vi. Gre za znanje, ki vam lahko dobesedno reši življenje.

“Koža ima spomin: če je ne čuvamo, se bomo kasneje soočali z resnimi posledicami.“

Kaj je kožni rak?

Kožni rak skupina je skupina različnih bolezni.  Največji delež teh bolezni predstavljata:

• Melanom. Je najnevarnejša oblika in ima najslabšo prognozo (največjo umrljivost). Približno ena petina primerov vseh kožnih rakov je te vrste.
• Nemelanomski rak kože. Prognoza je precej boljša, kljub temu pa bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, zahteva ukrepanje (številne preglede in kirurško odstranitev). Približno štiri petine primerov vseh kožnih rakov je iz te skupine.

“Za vse oblike kožnega raka je pomembno, da jih odkrivamo čim bolj zgodaj; še posebej pa to velja za najnevarnejšo obliko – melanom. Če se melanom odkrije dovolj zgodaj (zgodnje faze bolezni), je ozdravljivost 100-odstotna, če se bolezen odkrije v metastatski obliki, pa je preživetje približno 30-odstotno,”

Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz SB Izola

Slovenija med vodilnimi po pojavnosti melanoma

Slovenija je po incidenci melanoma na 7. mestu – za Dansko, Norveško, Švedsko, Nizozemsko, Belgijo, Finsko in Irsko. “Slovenci smo dokaj svetli v primerjavi s prebivalci naših sosednjih držav, poleg tega smo že dolgo nazaj prevzeli ‘kulturo rjave kože’ – oboje prispeva k pojavnosti te bolezni pri nas,“«” je razložila Katarina Šmuc Berger.

Po podatkih registra raka je leta 2023 zaradi melanoma umrlo 125 ljudi. Gre za smrti, ki bi jih tako s preventivnim ukrepanjem (izogibanje dejavnikom tveganja in pravočasno odkrivanje) lahko preprečili.

Zakaj in kako nastane kožni melanom?

Kot je pojasnila dermatovenerologinja k nastanku melanoma prispeva več dejavnikov – na nekatere lahko vplivamo, na druge pa ne.

• Izpostavljenost UV žarkom. Lahko preventivno ukrepamo – se izogibamo izpostavljenosti UV žarkom ter se primerno zaščitimo, ko se ne moremo izogniti.
• Genetika.
• Tip kože. Ljudje s svetlo kožo in svetlimi lasmi so bolj dovzetni za poškodbe sonca na koži.
• Število in tip kožnih znamenj (melanocitni nevusi). T. i. atipična znamenja (večja znamenja nepravilnih oblik) so bolj povezana z nastankom melanoma.
• Oslabljen imunski sistem, predvsem pri bolnikih z imunosupresivnim zdravljenjem. Vpliva na popravljalne mehanizme telesa.

Kako pride do nastanka melanoma?

“Ob izpostavitvi UV sevanju pride do poškodbe v koži in nastanka napake v zapisu DNK. Naše telo sicer nekaj časa to skuša popravljati; ko ne zmore več, pride do razvoja rakavih celic,” je razložila Katarina Šmuc Berger. Poudarila je, da stroka ocenjuje, da kar do 95 odstotkov melanoma lahko pripišemo vplivom UV žarkov na DNK.

Za koliko povečajo tveganje za melanom opekline in uporaba solarija?

Dermatovenerologinja opozori, da imajo še posebej veliko tveganje za nastanek melanoma sledeče osebe:

• Ljudje, ki so imeli številne sončne opekline, zlasti, če so bili močno opečeni (da so nastali mehurji) že v otroški dobi.
• Ljudje, ki se občasno zelo intenzivno izpostavljajo UV žarkom (“doživeti sonce in poletje v enem ali dveh tednih na morju”). Taki ljudje imajo 60 odstotkov večje tveganje za nastanek melanoma.
• Ljudje, ki se izpostavljajo UV žarkom v solarijih. Uporaba solarijev poveča tveganje za nastanek melanoma za 20-krat; ljudje, ki so bili zgolj enkrat v življenju v solariju imajo 27-odstotkov večje tveganje za melanom (za nemelanomske rake pa še večje) kot tisti, ki niso bili nikoli v solariju.

Razlike med UVA in UVB žarki

Katarina Šmuc Berger je razložila tudi nekaj razlik med UVA in UVB žarki:

• UVA žarki so tisti, ki dobro prehajajo skozi oblake, steklo in vodo. Ti so prisotni cel dan, ne le takrat, ko je sonce najmočnejše.
• UVB žarki (B pomeni burning – opeklina). Ti žarki so tisti, ki na koži povzročijo opekline. Sicer slabše prehajajo skozi oblake (vendar nas lahko opeče tudi v oblačnem vremenu!) in ne prehajajo skozi steklo.

“Ljudje pogosto pozabljajo, da so UV žarki močnejši na višji nadmorski višini, ter  da se odbijajo od betona, snega, peska, rastlin, vode … – zaradi česa nas lahko opeče tudi, ko smo v senci,”

je še opozorila Katarina Šmuc Berger.

Kakšna je najboljša zaščita in katere so pogoste napake?

Dermatovenerologinja svetuje, da od pomladi do jeseni spremljamo UV indeks, ki kaže jakost UV sevanja. To je treba gledati za posamezni kraj in čas, saj se razlikuje glede na vremenske in druge razmere (ne velja enak  za celotno Slovenijo).

V odvisnosti od jakosti UV žarka pa je treba tudi načrtovati izpostavljanje sončnim žarkom in zaščito. Svetuje se:

• Dejavnosti na prostem načrtujemo zjutraj in zvečer, ko je jakost UV žarkov najnižja (običajno obarvano z zeleno) in ko dodatna zaščita običajno ni potrebna.
• Višja, kot je jakost UV žarkov, večja mora biti zaščita. Pri najvišjih vrednostih se svetuje, da se ne zadržujemo zunaj oziroma da smo v gostih sencah (denimo senca od zgradbe in podobno). Če se ne moremo umakniti v senco, je pomembno, da čim več telesa zakrijemo “mehansko”:
  -s klobukom, kapami s šiltom; ne pozabimo na zaščito za vrat,
  -s sončnimi očali in
  – oblačili.

Delov telesa, ki jih ne moremo “mehansko zaščititi” pa namažemo s kremo s širokospektralnim UV filtrom.

Katarina Šmuc je opozorila še na nekaj pogostih napak, zaradi katerih zaščita ni zadostna ali lahko pripeljejo do nastanka opečene kože:

• Uporabljena premajhna količina sredstva z UV zaščito. Za celotno telo bi morali uporabiti približno 30 mililitrov sredstva. To pomeni za eno čajno žličko sredstva za posamezni del telesa – ena roka, druga roka, trebuh, hrbet, ena noga, druga noga, obraz. Pri tem se pogosto pozablja na vrat in hrbtišče stopal.
• Nanos je treba obnavljati vsaj na dve uri ali še manj – odvisno od dejavnikov, ki lahko vplivajo na trajnost zaščite, kot so potenje, kopanje …
• Z zaščitnim sredstvom se je treba namazati pred izpostavitvijo soncu in ne, ko je koža že opečena.
• Mišljenje “Sem že malo rjav, zdaj se ni treba več namazati.” Porjavela koža (ki pomeni že poškodbo kože in DNK), je primerljiva z zaščitnim faktorjem 2 – 4.
• Pozabljanje na zaščito pred UV žarki, ko nismo na morju: pri delu na vrtu, med športnimi aktivnostmi oziroma pri vseh aktivnostih, ki jih izvajamo na prostem.

“Poskrbimo za zaščito pred nevarnimi UV žarki. To ne pomeni, da ne smemo nikoli iz hiše. Ampak da načrtujemo oziroma prilagodimo izpostavljenost in da se primerno zaščitimo. Ter da kožo redno pregledujemo in da se v primeru opaženih spremembe odpravimo vsaj na pregled k o osebnemu zdravniku, ki bo znal svetovati ali je potreben še pregled pri dermatovenerologu,” je sklenila Katarina Šmuc Berger.

Letošnja akcija Evropske akademije za dermatovenerologijo (EADV) Euromelanom poteka pod sloganom Stop the bullshit, ki je usmerjena proti dezinformacijam o sončenju in izpostavljenosti UV žarkom. Če papir prenese vse, se zdi, da internet in družbena omrežja prenesejo še dosti več. Zato se bo stroka borila z razširjanjem pravih informacij o posledicah izpostavljenosti UV žarkom in razblinjala mite.