Kronično vnetje dlesni raziskovalci povezujejo z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo, kognitivnim upadom ter drugimi kroničnimi boleznimi. Zato vse intenzivneje preučujejo, kako ustni mikrobiom, vnetje in odziv imunskega sistema vplivajo na zdravje med staranjem.
Usta so ogledalo dogajanja v telesu
Ustna votlina je dom zelo raznolike skupnosti mikroorganizmov. Večina jih z nami živi v ravnovesju, pri parodontalni bolezni pa se lahko sestava ustnega mikrobioma spremeni.
Posledica je kronično vnetje, ki ni omejeno le na usta. Raziskovalci ugotavljajo, da lahko bakterije iz obolelih dlesni ter vnetne molekule preidejo v krvni obtok in sprožijo imunski odziv tudi drugod po telesu. Prav ta dolgotrajna, nizkostopenjska vnetja strokovnjaki povezujejo s številnimi boleznimi, ki postajajo pogostejše s staranjem.
Zakaj znanstveniki govorijo o “tihih” vnetjih?
Za razliko od akutnega vnetja, ki ga spremljajo bolečina, vročina ali oteklina, lahko kronično vnetje v telesu poteka skoraj neopazno. Kljub temu ves čas spodbuja imunski sistem, kar lahko dolgoročno prispeva k poškodbam tkiv in organov. Prav zato raziskovalci vse več pozornosti namenjajo tudi ustni votlini. Če so dlesni kronično vnete, telo namreč neprestano vzdržuje obrambni odziv. Ta dodatno povečuje tako imenovano sistemsko vnetje, ki ga povezujejo s številnimi kroničnimi boleznimi.
Povezava, ki postaja vse bolj očitna
V zadnjih letih so raziskave pokazale, da imajo ljudje z napredovalo parodontalno boleznijo pogosteje tudi:
- bolezni srca in ožilja,
- sladkorno bolezen tipa 2,
- možgansko kap,
- kognitivni upad in nekatere oblike demence,
- revmatoidni artritis,
- kronične bolezni dihal.
To še ne pomeni, da bolezen dlesni neposredno povzroči omenjene bolezni. Pomeni pa, da med njimi obstaja pomembna biološka povezava, ki jo raziskovalci intenzivno preučujejo. Raziskovalci preučujejo več možnih mehanizmov, prek katerih bi lahko kronično vnetje v ustih vplivalo tudi na druge dele telesa. Eksperimentalne raziskave kažejo, da lahko periodontalni patogeni oziroma njihovi produkti prehajajo biološke pregrade in spodbujajo sistemsko ter nevrološko vnetje. Pri ljudeh pa neposredna vzročna povezava med parodontalno boleznijo in Alzheimerjevo boleznijo za zdaj ni dokazana.
Kaj ima s tem staranje?
S staranjem se v telesu naravno povečuje raven kroničnega, blagega vnetja. Strokovnjaki temu pravijo vnetje, povezano s staranjem. Če se temu pridruži še dolgotrajno vnetje dlesni, je lahko skupna vnetna obremenitev telesa še večja. To bi lahko pojasnilo, zakaj raziskovalci zdravje ust vse pogosteje omenjajo kot enega od dejavnikov zdravega staranja. Dobro ustno zdravje sicer ne more ustaviti staranja, lahko pa pomaga zmanjšati enega od dejavnikov, ki dolgoročno obremenjujejo organizem.
Majhne navade, ki lahko naredijo veliko razliko
Na zdravje ust lahko pomembno vplivamo z vsakodnevnimi navadami. Med pomembnimi ukrepi so dobra ustna higiena, redna zobozdravstvena oskrba, uravnotežena prehrana in opustitev kajenja. Pomembno je tudi dobro obvladovanje kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni, saj je njen odnos s parodontalno boleznijo dvosmeren.
Lep nasmeh je le ena od prednosti
Dolga leta smo na zdravje ust gledali predvsem skozi prizmo kariesa in izgube zob. Danes postaja jasno, da je njegova vloga precej širša. Čeprav znanstveniki še ne morejo z gotovostjo trditi, da zdravljenje bolezni dlesni preprečuje srčni infarkt, demenco ali druge kronične bolezni, dokazi vse bolj kažejo, da so zdrava usta pomemben del zdravega življenjskega sloga. Naslednjič, ko boste segli po zobni ščetki, zato pomislite, da morda ne skrbite le za lepši nasmeh, ampak tudi za svoje srce, možgane in zdravje v prihodnjih letih.
Viri
- Tadjoedin, F. M., Adiatman, M., Lee, Y. Y. A., Banu, U. S., Tan, S. S. L., & Garg, V. (2025). Oral health and healthy aging: A multiregional review. JAR Life (Journal of Aging Research & Lifestyle), 15, 100057. (Zadnji dostop: julij 2026) https://doi.org/10.1016/j.jarlif.2025.100057
- Cheng, J., Aung, C. T. Z., Suslavich, S. F., Sahingur, S. E., & Hernandez-Kapila, Y. L. (2026). From senescence and inflammaging to systemic comorbidities: Drivers of aging-associated periodontitis. Periodontology 2000. (Zadnji dostop: julij 2026) https://doi.org/10.1111/prd.70049
