Impetigo je najpogostejša kožna okužba pri otrocih v predšolskem obdobju. Gre za gnojno vnetje povrhnjice, ki ga lahko povzročijo bakterije stafilokoki ali streptokoki, običajno na predhodno poškodovanih predelih kože, kot so piki žuželk, praske, odrgnine ali manjše rane.
Na začetku se pojavijo papule (majhne kroglaste izbokline nad ravnjo kože), iz katerih se razvijejo delno zagnojeni mehurčki.
Pozneje se oblikujejo značilne debelejše kraste medene barve, ki lahko vztrajajo več tednov.
Spremembe se lahko širijo z enega dela kože na drugega, praviloma pa redko povzročajo srbenje ali bolečino. Pri večini bolnikov so povečane tudi bezgavke v bližini prizadetih mest.
Kako zdraviti impetigo?
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zdravljenje nezapletenega impetiga obsega čiščenje sprememb, mehčanje in odstranjevanje krast z obkladki fiziološke raztopine ter uporabo antibiotičnega mazila z mupirocinom. Angleški Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost (National Institute for Health and Care Excellence – NICE) pa navaja, da je pri nezapletenih oblikah lahko enako učinkovita tudi uporaba antiseptične kreme, na primer kreme z 1-odstotnim vodikovim peroksidom ali med starši majhnih otrok dobro poznana sudokrema.
Težava zdravljenja z antibiotikom
Kot je za naš portal pojasnila infektologinja prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je bilo v preteklosti osnovno priporočilo pri začetnem impetigu zgolj čiščenje prizadetega predela, ob več lezijah pa uvedba lokalnega antibiotika. Venndar je težava pri topičnih antibiotikih, podobno kot pri sistemskih, razvoj protimikrobne odpornosti, kar lahko omeji njihovo uporabo v primerih, kjer so nujno potrebni. Mupirocin je na primer pomembno sredstvo za dekolonizacijo pri nosilcih MRSA. Zato so priporočila NICE dobrodošla, saj primerjave med peroksidom in fusidno kislino kažejo, da sta pristopa zdravljenja skoraj primerljivo učinkovita.
Kdaj je zaradi impetiga treba k zdravniku?
Po besedah pediatrične infektologinje asist. Tatjane Mrvič, dr. med., se ob pojavu impetiga svetuje:
- redno vsakodnevno tuširanje in uporaba čiste brisače (prizadeti del brišemo ločeno),
- dosledna higiena rok,
- pokrivanje prizadetega predela kože,
- preprečevanje širjenja okužbe z dotikanjem – lezij se ne dotikamo z rokami, tudi ob nanosu mazila; za nanos lahko uporabimo vatirane palčke.
“Če se kožne spremembe širijo, je potreben pregled pri zdravniku, ki presodi, ali je potrebno lokalno ali sistemsko antibiotično zdravljenje.”
Asist. Tatjana Mrvič, dr. med. specialistka pediatrije in infektologije
Asist. Tatjana Mrvič dodaja, da se tudi ona strinja z angleškimi smernicami. Opozarja, da lokalni antibiotiki niso primerni za široko uporabo, saj se odpornost bakterij nanje razvije hitreje kot pri sistemskih antibiotikih. To opaža tudi v ambulantni praksi, kjer obravnava otroke, ki zaradi poslabšanj atopijskega dermatitisa pogosto prejemajo lokalne antibiotike. “Tudi v Sloveniji se držimo načela, da zdravljenje praviloma začnemo z antiseptiki – bodisi v obliki mila, mazila ali kreme – med drugim tudi s sudokremo, ki jo starši dojenčkov dobro poznajo pri negi pleničnega izpuščaja,” sklene.
Viri:
- https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/impetigo/
- https://www.nursingtimes.net/news/policies-and-guidance/antiseptic-cream-as-good-as-antibiotics-for-impetigo-says-nice-15-08-2019/
- https://www.dailymail.co.uk/health/article-7355959/NHS-watchdog-tells-doctors-stop-dishing-antibiotics-impetigo-curb-drug-resistance.html