Slovenci jih pojemo le 18 gramov na dan. Zakaj je to problem?

Oseba s skledo zelene solate v naročju.
Za uravnoteženo prehrano ni pomembno le, kaj uživamo, temveč tudi, katerih živil zaužijemo premalo. Foto: Profimedia.

Na naših krožnikih jih je občutno premalo. Raziskave pa kažejo, da je njihovo redno uživanje povezano z manjšim tveganjem za nekatere najpogostejše kronične bolezni.

Ko razmišljamo o zdravi prehrani, se pogosto osredotočamo na sladkor, sol in maščobe. Manj pozornosti pa namenjamo živilom, ki jih na našem jedilniku primanjkuje. Med njimi so tudi polnozrnata žita.

Na naših krožnikih jih je po podatkih, ki jih ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit izpostavlja Inštitut za nutricionistiko, občutno premalo.  Slovenci jih v povprečju zaužijemo le 18 gramov na dan. Raziskave pa kažejo, da je že uživanje približno 50 gramov dnevno povezano z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo smrt.

Inštitut za nutricionistiko ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarja, da je njihov vnos v številnih evropskih državah še vedno prenizek, tudi v Sloveniji.

Po podatkih Global Dietary Database je ocenjeni povprečni dnevni vnos polnozrnatih žit pri nas približno 18 gramov, medtem ko povprečnega vnosa 50 gramov ne dosega kar 16 od 27 držav članic Evropske unije.

Eden najpomembnejših prehranskih dejavnikov tveganja

Prenizek vnos polnozrnatih žit ni zgolj vprašanje pomanjkanja prehranskih vlaknin. Obsežna raziskava Global Burden of Disease, objavljena leta 2019 v znanstveni reviji The Lancet, je prenizek vnos polnozrnatih žit uvrstila na drugo mesto med prehranskimi dejavniki tveganja glede na ocenjeno število smrti na svetovni ravni. Pred njim je bil le previsok vnos soli.

To ne pomeni, da bo človek, ki ne uživa polnozrnatih žit, nujno zbolel. Pomeni pa, da je na ravni prebivalstva prenizek vnos povezan s pomembnim zdravstvenim bremenom. Raziskovalci namreč že vrsto let ugotavljajo, da so prehranske navade povezane s tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2 ter nekaterih vrst raka.

Kaj lahko pomeni 50 gramov polnozrnatih žit na dan?

V gradivu, ki so ga pripravili na Inštitutu za nutricionistiko, so izpostavljeni rezultati raziskav, ki kažejo, da je uživanje približno 50 gramov polnozrnatih žit dnevno povezano z:

  • 25 odstotkov manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2,
  • 20 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja,
  • 12 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi raka,
  • 15 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi vseh vzrokov.

Gre za povezave, ugotovljene v raziskavah na ravni skupin ljudi. Številke zato ne pomenijo, da bo vsak posameznik z uživanjem določene količine polnozrnatih žit za toliko zmanjšal svoje osebno tveganje. Prav tako 50 gramov ni univerzalna zgornja meja ali edina priporočena dnevna količina. Gre za količino, pri kateri so raziskave ugotovile pomembne ugodne povezave z zdravjem.

Pomembna je predvsem dolgoročna prehranska navada, ne posamezen obrok.

Zakaj so polnozrnata žita drugačna od rafiniranih?


Razlika je v sestavi žitnega zrna. Polnozrnata žita vsebujejo vse tri njegove osnovne dele:

  • Otrobe, zunanji del zrna, ki vsebuje pomemben delež prehranskih vlaknin.
  • Kalček, v katerem so številna hranila in druge koristne snovi.
  • Endosperm, notranji del zrna, ki vsebuje predvsem škrob in nekaj beljakovin.

Pri proizvodnji rafiniranih žit, na primer bele moke, se otrobi in kalček v veliki meri odstranijo. S tem se zmanjša tudi vsebnost nekaterih hranil. Polnozrnata žita zato niso pomembna samo zaradi vlaknin. Vsebujejo tudi vitamine, minerale in različne bioaktivne snovi.

Ugodne povezave polnozrnatih žit z zdravjem so najverjetneje posledica skupnega delovanja različnih sestavin, ne zgolj enega hranila.

Kuhana žitna zrna na žlici nad skledo.
Polnozrnata žita vsebujejo otrobe, kalček in endosperm, zato ohranijo več hranil kot rafinirana žita. Foto: Profimedia.

Kaj lahko pogosteje vključimo na jedilnik?

Ob besedi polnozrnato marsikdo najprej pomisli na kruh. Toda možnosti je precej več. Na inštitut za nutricionistiko svetujejo, da izdelke iz rafiniranih žit čim pogosteje nadomeščamo s polnozrnatimi različicami.V vsakodnevno prehrano lahko vključimo:

  • Ovsene kosmiče: za zajtrk s sadjem, jogurtom ali mlekom.
  • Ješprenj: v enolončnicah, juhah ali kot prilogo.
  • Ajdo: v obliki kaše, kot prilogo ali sestavino različnih jedi.
  • Polnozrnate testenine: namesto običajnih testenin iz rafinirane moke.
  • Polnozrnat riž: kot eno od možnosti pri pripravi kosila ali večerje.
  • Druga polnozrnata žita in žitne izdelke: za več raznolikosti pri vsakodnevnih obrokih.

Pri tem ni treba čez noč spremeniti celotnega jedilnika. Že postopno nadomeščanje rafiniranih žit s polnozrnatimi je lahko korak k bolj uravnoteženi prehrani.

Če doslej niste uživali veliko prehranskih vlaknin, je njihov vnos smiselno povečevati postopoma.

Polnozrnate testenine s češnjevim paradižnikom, baziliko, olivami in sirom.
Foto: Profimedia

Pozor, temna barva še ne pomeni, da je izdelek polnozrnat

Pri nakupovanju nas lahko zavedejo videz in napisi na embalaži.Temnejša barva živila še ne zagotavlja, da je izdelek polnozrnat. Prav tako tega ne zagotavljajo oznake, kot so večzrnato, s semeni ali z otrobi.

O tem smo podrobneje pisali v prispevku Kupujete takšen kruh, ker je bolj zdrav? Videz lahko zavede!

Najzanesljivejši način preverjanja je pogled na seznam sestavin.

Polnozrnate sestavine naj bodo navedene čim višje na seznamu, saj so sestavine na embalaži praviloma razvrščene po padajočem masnem deležu ob uporabi pri proizvodnji živila. Tudi visoka vsebnost prehranskih vlaknin sama po sebi ni dokaz, da gre za polnozrnat izdelek. Vlaknine so namreč lahko prisotne tudi zaradi dodanih otrobov ali drugih sestavin. Ker označevanje polnozrnatih živil v Evropski uniji še ni povsem poenoteno in zanje ni enotnega uradnega evropskega simbola, je preverjanje sestavin še toliko pomembnejše.

Pri izbiri živil bo pomagala tudi nadgrajena aplikacija VešKajJeš

Pri primerjavi živil je potrošnikom že na voljo brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko s skeniranjem črtne kode preverijo podatke o prehranski sestavi izdelkov.

Inštitut za nutricionistiko napoveduje, da naj bi bila v letu 2027 na voljo nadgrajena različica aplikacije, ki bo vključevala tudi podatke o vsebnosti prehranskih vlaknin. To bo uporabnikom olajšalo primerjavo živil, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je za prepoznavanje polnozrnatih izdelkov še vedno pomembno preveriti tudi seznam sestavin.

Majhne spremembe, ki se lahko dolgoročno obrestujejo

Podatek, da Slovenci v povprečju zaužijemo le 18 gramov polnozrnatih žit na dan, opozarja na pomembno priložnost za izboljšanje prehranskih navad. Ni treba, da se odpovemo vsem jedem, ki smo jih vajeni. Začnemo lahko pri zajtrku, drugačni prilogi za kosilo ali izbiri testenin.

Vir

Avtor
Piše

Mira Ćirović

Novinarka s področja zdravja z večletnimi izkušnjami v spletnih in tiskanih medijih. Teme: preventiva, celostno zdravje, cepljenje, nalezljive bolezni, prehrana, duševno zdravje in aktualne zdravstvene raziskave. Pri pisanju preverjeni znanstveni viri in sodelovanje s strokovnjaki s področja medicine in javnega zdravja. Za vprašanja in komentarje: mira.cirovic@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
1,403
18.11.2026 ob 14:22
143
02.06.2021 ob 22:04
31,194
30.05.2026 ob 09:51
Preberi več

Več novic