15. maj obeležujemo kot Mednarodni dan družin, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, in predstavlja odlično priložnost, da si vzamemo čas drug za drugega ter okrepimo medsebojne vezi. Prav zato ga lahko obeležimo z dejavnostmi, ki povezujejo – takšnimi, v katerih lahko sodeluje vsa družina.
Topli in sončni dnevi, ki prihajajo, so kot nalašč za različne skupne dejavnosti na prostem ali doma. Ustvarjalni trenutki, ki jih preživimo skupaj, ponujajo priložnost za sproščeno druženje, pogovor in sodelovanje. Skupaj lahko na primer vzamete v roke glino in skozi ustvarjanje oblikujete nekaj čisto svojega – preprosto, a dragoceno izkušnjo, ki krepi povezanost in ustvarja lepe skupne spomine.
Zakaj ustvarjanje z glino pomirja?
Glina ima prav posebno lastnost. Ko jo primemo v roke, nas prizemlji. Njena mehkoba, toplina in odzivnost nas hitro popeljejo v stanje, kjer smo osredotočeni le na tukaj in zdaj. Pogosto se ob tem prebudi tudi igrivost iz otroštva. Zakaj je ne bi izkoristili in si dovolili ustvarjati brez pričakovanj?
Tokrat vas vabimo, da skupaj z otroki – ali pa sami – izdelate svojo skodelico.
Kaj potrebujemo?
Za ustvarjanje ne potrebujemo veliko:
- glino (dobite jo v trgovinah za ustvarjanje ali na spletu)
- podlago, na katero bomo odlagali izdelek (lesena deska, karton)
- gobico (lahko tudi staro kuhinjsko)
- različne predmete za odtiskovanje (gumbi, školjke, kamni, pokrovčki …)
Najlepše pri tem je, da lahko uporabimo stvari, ki jih že imamo doma.
Priprava prostora in gline
Preden začnemo, si pripravimo delovni kotiček. Najbolje je delati na leseni površini, kjer lahko glino tudi rahlo pregnetemo.
Pri glini je pomembno, da v njej ni zračnih mehurčkov, saj lahko ti kasneje povzročijo pokanje pri žganju. Če je glina sveža in mehka, zadostuje že, da jo nekajkrat čvrsto pregnetemo.
Postopek izdelave skodelice s tehniko »ščipanja«
1. Oblikujemo kroglo
Iz kosa gline oblikujemo kroglo. Ni nujno, da je popolna – pomembno je, da je površina čim bolj gladka in brez večjih razpok.
2. S palcem naredimo odprtino
V sredino krogle počasi in previdno potisnemo palec. Pri tem pazimo, da ne pridemo do dna in ga preluknjamo. Debelina dna naj ostane nekoliko večja.
3. Postopoma širimo skodelico
Z nežnim stiskanjem sten začnemo širiti odprtino. Skodelico ves čas vrtimo, da ohranjamo enakomerno obliko. Pomembno je, da ne oblikujemo le zgornjega dela, temveč tudi spodnji del sten.
4. Sproti popravljamo razpoke
Ker se glina med delom začne sušiti, se lahko pojavijo drobne razpoke. Te enostavno zgladimo s prsti ali dodamo malo sveže gline oziroma nekaj kapljic vode.
5. Opazujemo celotno obliko
Večkrat preverimo skodelico z vseh strani – tako od zunaj kot od znotraj. Majhne popravke je lažje narediti sproti kot na koncu.
6. Pazimo na debelino sten
Ena najpogostejših napak je, da je spodnji del predebel, zgornji pa pretanek. Poskušamo ohranjati čim bolj enakomerno debelino, saj se bo le tako izdelek enakomerno sušil.
7. Delamo postopoma
Ne osredotočimo se le na en del skodelice. Ves čas jo vrtimo, stiskamo in oblikujemo kot celoto.
8. Oblikujemo dno
Ko smo zadovoljni z obliko, skodelico nežno postavimo na podlago in jo rahlo potapkamo, da dobi stabilno osnovo in lepo stoji.
9. Glajenje in okrasitev
Z gobico ali prsti pogladimo površino. To je tudi trenutek za ustvarjalnost – lahko dodamo odtise, vzorce ali rahlo izpraskamo površino. Pri tem vedno podpiramo steno z druge strani.
10. Oblikujemo rob
Rob skodelice daje izdelku značaj. Lahko ga poravnamo ali pustimo rahlo nepravilnega, kar je za to tehniko zelo značilno in daje izdelku poseben čar.
11. Zaključek
Na koncu skodelico podpišemo na dnu – zdaj je naš prvi izdelek končan.
Sušenje – brez hitenja
Skodelico previdno odložimo na ravno površino in jo pustimo sušiti na zraku. Izogibamo se radiatorjem, soncu ali peči, saj prehitro sušenje pogosto povzroči razpoke.
Po nekaj urah jo lahko obrnemo, da se enakomerno posuši tudi dno. Najbolje je, da jo sušimo počasi, vsaj en dan ali več.
Žganje – za trajnost in uporabo
Če želimo skodelico uporabljati za pitje, mora biti žgana dvakrat:
- prvo (biskvitno) žganje: približno 950–1000 °C
- drugo (glazurno) žganje: med 1050 in 1300 °C (odvisno od vrste gline)
Zelo pomembno je, da poznamo lastnosti gline. Previsoka temperatura lahko izdelek uniči ali celo poškoduje peč. Zato vedno shranimo podatke o glini in jih posredujemo tistim, ki bodo izdelek žgali.
Namig za konec
Če doma nimate možnosti žganja, se lahko obrnete na lokalne keramične studie ali ustvarjalne delavnice – pogosto z veseljem pomagajo.
Video navodila
Za dodatno pomoč pri ustvarjanju si lahko ogledate tudi video:
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo (MJU) v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MJU.
