Povečane bezgavke – kdaj so lahko znak limfoma?
Ste kdaj opazili povečano bezgavko in se vprašali, ali je to le posledica prehlada, druge okužbe ali kaj resnejšega?
Povečane bezgavke večina ljudi povezuje z okužbo ali vnetjem. V večini primerov je to tudi res. Če pa bezgavke ostanejo povečane več tednov in se še povečujejo ali se pojavijo še drugi simptomi, kot so nepojasnjena izguba telesne teže, izrazito nočno potenje, stalna utrujenost ali dolgotrajen kašelj, je dobro biti pozoren in ukrepati.
V redkejših primerih so lahko takšni simptomi povezani z limfomom – rakavo boleznijo limfatičnega sistema. Kako prepoznati opozorilne znake in kako poteka zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma, pojasnjujemo s pomočjo strokovnih informacij ter osebne izkušnje Kristine Modic, ki je pred dvajsetimi leti prebolela to bolezen in svojo izkušnjo opisala v pogovoru Od kemoterapije do skupnosti: Kristina Modic o tem, kako je iz bolezni zraslo poslanstvo.
Kaj so limfomi?
Limfomi so rakava obolenja limfatičnega sistema, ki je pomemben del našega imunskega sistema. Limfatični sistem vključuje bezgavke, vranico, kostni mozeg in druga tkiva, kjer nastajajo in delujejo limfociti – bele krvne celice, ki nas ščitijo pred okužbami.
Ko pride do maligne spremembe limfocitov, se te celice začnejo nenadzorovano razmnoževati in kopičiti v bezgavkah ali drugih delih telesa.
Med limfome sodita predvsem dve veliki skupini bolezni:
- Hodgkinov limfom
- ne-Hodgkinovi limfomi
Obe skupini se razlikujeta po bioloških značilnostih, poteku bolezni in načinu zdravljenja.
Kaj je ne-Hodgkinov limfom?
Ne-Hodgkinov limfom (NHL) je skupina rakavih bolezni limfatičnega sistema. Pri tej bolezni se limfociti začnejo nenormalno razmnoževati in kopičiti v bezgavkah ali drugih delih limfatičnega sistema.
Bezgavke se lahko zato povečajo, pogosto pa niso boleče. Spremenjeni limfociti se lahko pojavijo tudi v drugih organih, kot so vranica, jetra, prebavila ali pljuča, najdemo pa jih lahko tudi v kostnem mozgu, očesni veznici ali centralnem živčnem sistemu.
Obstaja več različnih oblik ne-Hodgkinovega limfoma. Nekateri potekajo počasi in dolgo časa ne povzročajo večjih težav, drugi pa se razvijajo hitreje in zahtevajo takojšnje zdravljenje. Več o bolezni lahko preberete tudi na strani: https://www.limfom-levkemija.org/ne-hodgkinov-limfom.
Ali so povečane bezgavke vedno znak raka?
Ne. V večini primerov so povečane bezgavke posledica okužbe ali vnetja in se po nekaj tednih zmanjšajo in vrnejo v prvotno velikost. Le v manjšem delu primerov so lahko povezane z limfomom ali drugo resnejšo boleznijo.
Simptomi, ki jih ne gre prezreti
Najpogostejši znak limfoma so povečane bezgavke. Na vratu, pod pazduho ali v dimljah jih lažje opazimo, lahko pa se pojavijo tudi v medpljučju (mediastinumu) in v trebuhu. Te pogosto zaznamo šele takrat, ko začnejo povzročati težave – na primer dražeč kašelj, če pritisnejo na dihalne poti ali pa bolečino v trebuhu, prebavne težave ali zaprtje. Bezgavke so pogosto neboleče in se s časom ne zmanjšajo.
Med druge pogoste simptome sodijo tudi:
- Nepojasnjena izguba telesne teže,
- izrazito nočno potenje,
- povišana telesna temperatura, ki ni povezana z okužbo
- dolgotrajna utrujenost,
- dražeč kašelj ali težave z dihanjem.
Nekatere od teh simptomov je pred dvajsetimi leti opazila tudi Kristina Modic, izvršna direktorica in soustanoviteljica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L.
»Simptomi so se pri meni začeli zelo neopazno. Kar nekaj časa sem pokašljevala – šlo je za suh, dražeč kašelj, ki se je počasi stopnjeval. Sprva mu nisem posvečala posebne pozornosti. Zdelo se mi je, da gre za nekaj prehodnega.«
Sčasoma je začela opažati še druge spremembe.
»Opazila sem tudi, da izgubljam težo. Sprva sem to pripisovala temu, da sem bila zelo aktivna – veliko sem tekla in telovadila. A zdelo se mi je nenavadno, da sem skoraj vsak mesec potrebovala konfekcijsko številko manj.«
Kdaj povečane bezgavke zahtevajo pregled pri zdravniku?
Povečane bezgavke so najpogosteje posledica okužb in se običajno zmanjšajo, ko okužba mine. Če pa bezgavke ostanejo povečane več tednov ali se pojavijo še drugi zgoraj našteti simptomi, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika.
Zdravnik bo s pogovorom, pregledom in dodatnimi preiskavami ugotovil vzrok težav.
Kristina Modic se spominja, da so simptomi trajali več mesecev, preden se je odločila za pregled.
»Po približno štirih mesecih sem začutila, da nekaj ni v redu, in se odločila, da grem k zdravnici.«
Letno zboli v Sloveniji že skoraj 100 bolnikov za limfoidnimi novotvorbami, bolniki se vodijo in zdravijo na Onkološkem inštitutu, pa tudi na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC LJ in UKC MB ter na hematoloških oddelkih perifernih bolnišnic po Sloveniji.
Kako poteka diagnostika limfoma
Ker so znaki limfomov relativno pogosti in zelo splošni ter značilni za številna stanja, ki niso nevarna, se lahko zgodi, da rak ni prva bolezen, na katero zdravnik posumi. Pogosto traja nekaj časa in je potrebnih več preiskav, da izločijo bolj pogoste bolezni. Pri Kristini so na podlagi krvnih izvidov najprej pomislili na astmo, zato je iz zdravstvenega doma odšla z napotnico za pulmologa in z občutkom, da nekaj ni v redu. A scenarija z rakom si takrat še ni predstavljala.
Na pregledu pri pulmologu je rentgensko slikanje dalo prvi odgovor.
»Rentgensko slikanje je pokazalo veliko tumorsko maso med pljučnima kriloma. Takrat se je začela pot dodatnih preiskav in diagnostike.«
Pri sumu na limfom zdravnik najprej opravi pogovor z bolnikom in klinični pregled. Sledijo laboratorijske preiskave krvi ter slikovne preiskave, kot je rentgensko slikanje, ultrazvok, CT in druge diagnostične metode.
Za dokončno potrditev diagnoze je pogosto potrebna tudi biopsija, torej histološki pregled vzorca obolelega tkiva.
Kristina Modic se spominja, da so po prvem sumu na bolezen preiskave potekale zelo hitro.
V naslednjih tednih je opravila številne preiskave.
»V nekaj dneh sem opravila bronhoskopijo, punkcijo tumorja, ultrazvok trebuha, rentgen pljuč, CT prsnega koša in punkcijo kostnega mozga. Vse skupaj je trajalo približno tri tedne in nato sem dobila diagnozo.«
Diagnoza je bila difuzni velikocelični B-limfom, ena izmed agresivnejših in pogostih oblik ne-Hodgkinovega limfoma, ki se pojavlja tudi med mladimi in mladimi odraslimi. Bolezen je bila v drugem stadiju (od štirih) z veliko tumorsko maso, ki je merila kar 11 x 8 cm.
Kako se zdravi ne-Hodgkinov limfom
Način zdravljenja je odvisen od vrste limfoma, razširjenosti bolezni in splošnega zdravstvenega stanja bolnika.
Med najpogostejšimi oblikami zdravljenja so:
- Kemoterapija,
- imunoterapija oziroma biološka zdravila,
- radioterapija (obsevanje),
- kombinacije zdravljenja s tarčnimi zdravili,
- v določenih primerih tudi presaditev krvotvornih matičnih celic.
Zdravljenje je naporno, bolniki pa ga prenašajo različno. Kristina ga je verjetno zaradi mladosti, dobre fizične pripravljenosti in podpornih terapij, ki so preprečevale slabost, bruhanje in jo varovale pred okužbami, dobro prenašala ter je lahko kakovostno živela in bila aktivna tudi v času bolezni in zdravljenja.
Njeno zdravljenje je trajalo šest mesecev. Prejela je šest ciklusov agresivnih kemoterapij v kombinaciji z biološkim zdravilom rituksimab, po koncu pa še 17 odmerkov visokodoznega obsevanja predela, kjer je bil tumor.
Več o možnostih zdravljenja lahko preberete tudi tukaj na strani Združenja: https://www.limfom-levkemija.org/ne-hodgkinov-limfom/zdravljenje.
Zakaj je pomembno poslušati svoje telo
Eno izmed pomembnih spoznanj, ki jih Kristina Modic danes poudarja, je pozornost in odgovornost do lastnega zdravja.
»Danes vem, da mlada leta in zdrav življenjski slog nista zagotovilo, da ne bomo zboleli. Zato vedno spodbujam ljudi, da so pozorni na svoje telo in da ob dolgotrajnih ali nepojasnjenih težavah poiščejo zdravniško pomoč.«
Zakaj ravno jaz?
»Vsak bolnik se vpraša, kaj je delal narobe, da je zbolel. Išče razloge in odgovore na »Zakaj jaz?«. Tudi jaz sem. A kaj hitro sem ugotovila, da odgovorov na ta vprašanja ne bom dobila in da ni smiselno se preizpraševati za nazaj. Energijo sem usmerila naprej, v prihodnost. Kaj lahko naredim, da preprečim, da bi se mi bolezen ponovila.«
Podpora bolnikom in njihovim svojcem
Podpora v času zdravljenja je za bolnike in njihove svojce izjemno pomembna. Kristina je največ opore v začetku našla na forumu Kako živeti z rakom. Tam je bila pred 20 leti, ko je zbolela, velika, močna in pravzaprav edina tovrstna skupnost izkušenih soborcev, ki so se spodbujali, informirali in dajali občutek, da nihče v bolezni ni sam.
»Spodbujali smo drug drugega, se podpirali, ko smo čakali na izvide, z nekaterimi smo se tako zbližali, da smo se potem tudi v živo spoznali. In začeli kovati načrte medsebojne podpore tudi na druge načine. Sčasoma nas je bilo več in več in zrasla je ideja, da ustanovimo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Ideja je prerasla v izvedbo in evo, tu smo… že skoraj 20 let pomagamo naprej vsem, ki prihajajo za nami.«
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L pomaga bolnikom in njihovim svojcem z informiranjem, podpornimi programi, zagovorništvom ter povezovanjem ljudi s podobnimi izkušnjami. Združenje v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki izdaja tudi informativne in podporne publikacije in vodnike za bolnike.
Brezplačen vodnik o ne-Hodgkinovem limfomu je na voljo tukaj.
Več o delu združenja in programih pomoči pa lahko preberete na strani: https://www.limfom-levkemija.org/o-nas.
