V nadaljevanju preberite:
- Na SNMP Zdravstvenega doma Ljubljana lahko pri nekaterih manj nujnih zdravstvenih težavah obravnavo zaključijo že s svetovanjem izkušene triažne medicinske sestre.
- Med takšna stanja sodijo denimo piki žuželk, ugrizi klopov, afte, prehlad, žulji, površinske rane in mozolji.
- Posvet v triaži skrajšuje čakanje manj nujnih pacientov, urgentnim zdravnikom pa omogoča, da se prednostno posvetijo nujnim primerom.
Zakaj pravilo “kdor prvi pride, je prvi na vrsti” na urgenci ne velja?
Splošna nujna medicinska pomoč (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana, ki deluje v prostorih Urgentnega centra Ljubljana, je, kot poudarjajo, namenjena bolnikom z nujnimi stanji.
“Tudi nujna stanja so lahko takšna, da neposredno ogrožajo življenje, medtem ko manj nujna stanja lahko nekaj časa varno počakajo na obravnavo. Zato je vsak bolnik ob prihodu na urgenco ustrezno triažiran po mednarodnem protokolu MTS in ugotovljena stopnja nujnosti. Le tako lahko varno obravnavamo vse bolnike,” pojasnjujejo sogovorniki. To pomeni, da so najbolj nujni bolniki obravnavani prej kot manj nujni ali nenujni bolniki, ne glede na čas prihoda.
Na ljubljanski SNMP pa so že pred časom uvedli pomembno novost, ki skrajšuje čakanje in razbremenjuje urgentne ambulante.
Strokovno svetovanje za tiste z manj nujnimi težavami
Obravnavo približno petih odstotkov pacientov lahko na SNMP ZD Ljubljana varno zaključijo že s strokovnim svetovanjem izkušene triažne medicinske sestre. V letošnji prvi polovici leta je to pomenilo povprečno 136 pacientov na mesec.
“Gre za organizacijsko rešitev, pri kateri lahko posebej usposobljena triažna medicinska sestra obravnavo pacienta z manj nujnimi zdravstvenimi težavami zaključi s strokovnim svetovanjem, kadar je to varno in pacient tak način obravnave sprejme,” pojasnjujejo na ZD Ljubljana (ZDL). Pacienti tako hitreje prejmejo ustrezne informacije in navodila, urgentni zdravniki pa se lahko prednostno posvetijo nujnejšim primerom.
Vsak pacient, ki pride na SNMP, je najprej obravnavan po Manchestrskem triažnem sistemu, standardiziranem medicinskem protokolu za razvrščanje pacientov glede na stopnjo nujnosti njihovega zdravstvenega stanja. Med triažo medicinska sestra prepozna tudi manj nujne primere, pri katerih je mogoče pacientu pomagati že z ustreznimi informacijami, navodili za nadaljnje ravnanje in svetovanjem, zato pregled urgentnega zdravnika ni potreben.
“Pacienti na urgenco pogosto pridejo prestrašeni in v stiski. S primerno komunikacijo jim lahko pojasnimo zdravstveno stanje, zmanjšamo njihov strah ter jim damo jasna navodila za nadaljnje ravnanje. Pomembno je, da pacient začuti, da je slišan in varen,” poudarjajo na SNMP Zdravstvenega doma Ljubljana.
“Najpogostejša stanja, pri katerih pacientom nudimo svetovanje, so pik žuželke, ugriz klopa, zobobol, afte, prehlad, žulji, obnohtnica, površinske rane, stanje po krvavitvi iz nosu pri sicer zdravih ljudeh ter mozolji,”
so nam našteli na SNMP ZD Ljubljana.
Varnost pacienta ostaja na prvem mestu
Posvet pacient prejme po opravljeni triaži, ko triažna medicinska sestra oceni stopnjo nujnosti zdravstvenega stanja. “Pacientu omogoča, da ne čaka več ur na pregled v urgentni ambulanti, temveč hitro prejme ustrezne informacije in priporočila. Hkrati se izogne nepotrebnemu zadrževanju v čakalnici, kjer je lahko izpostavljen nalezljivim boleznim in drugim tveganjem, povezanim z daljšim čakanjem. S tem se izboljšata tako varnost kot tudi izkušnja pacienta,” povedo sogovorniki.
Posvet poteka po standardiziranih priporočilih Združenja zdravnikov družinske medicine, kar zagotavlja enoten in strokovno utemeljen način obravnave, dodajajo. “Celoten posvet je dokumentiran, vključno s podanimi navodili, priporočili in opozorilnimi znaki, ob katerih se mora pacient nemudoma vrniti na SNMP ali poiskati pomoč pri izbranem osebnem zdravniku.”
Kdaj je pacient napoten naprej?
Če triažna medicinska sestra med obravnavo oceni, da svetovanje ni zadostno oziroma pacient zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje pregled zdravnika, se njegova obravnava nadaljuje v urgentni ambulanti v skladu z določeno triažno kategorijo. Svetovanje se, kot poudarjajo sogovorniki, izvaja izključno takrat, ko je mogoče zagotoviti varno obravnavo pacienta.
Triažne medicinske sestre so za izvajanje posveta opravile dodatno izobraževanje v Simulacijskem izobraževalnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana. Poleg teoretičnega znanja so s pomočjo simulacij vadile predvsem komunikacijo s pacienti, prepoznavanje primernih primerov za svetovanje ter varno ukrepanje v zahtevnejših okoliščinah. Znanje redno obnavljajo na obnovitvenih izobraževanjih.
Hitrejša pomoč za paciente, večja pretočnost ambulant
Dosedanje izkušnje so spodbudne, ocenjujejo na ZDL. Pacienti, ki so sprejeli svetovanje, so z obravnavo zadovoljni, v določenih primerih se pacientom s tem prihrani tudi strošek nenujnega obiska urgentne ambulante.
“Uvedba posveta v triaži kaže, da je mogoče tudi z manjšimi organizacijskimi spremembami izboljšati izkušnjo pacientov in razbremeniti urgentne ambulante. Ključni ostajajo strokovna presoja, standardizirana obravnava ter jasna, empatična in strokovna komunikacija. Posvet v triaži predstavlja primer dobre prakse, ki ob ustreznih strokovnih standardih prispeva k učinkovitejšemu delovanju urgentnega zdravstvenega sistema in kakovostnejši obravnavi pacientov,” še ocenjujejo sogovorniki.
Najpogostejša vprašanja in odgovori
Zakaj na urgenci pacienti niso obravnavani po vrstnem redu prihoda?
Ker vrstni red določa stopnja nujnosti zdravstvenega stanja, ki ga ob prihodu ocenijo s triažo. Življenjsko ogroženi in drugi nujni pacienti so zato obravnavani pred manj nujnimi, tudi če so prišli pozneje.
Kaj je posvet v triaži z medicinsko sestro?
Gre za obravnavo, pri kateri posebej usposobljena triažna medicinska sestra pacientu z manj nujno zdravstveno težavo poda strokovne informacije, priporočila in navodila za nadaljnje ravnanje.
Ali lahko pacient na urgenci odide brez pregleda zdravnika?
Da. Če triažna medicinska sestra oceni, da je to glede na zdravstveno stanje varno in da zadostuje strokovno svetovanje, pregled urgentnega zdravnika ni potreben.
Kaj se zgodi, če se med posvetom izkaže, da pacient potrebuje zdravnika?
Obravnava se nadaljuje v urgentni ambulanti glede na določeno triažno kategorijo oziroma stopnjo nujnosti.
Kako je poskrbljeno za varnost pacienta po posvetu?
Pacient prejme navodila za nadaljnje ravnanje in informacije o opozorilnih znakih, ob katerih se mora vrniti na SNMP ali poiskati pomoč pri izbranem osebnem zdravniku. Posvet in podana navodila so dokumentirani.
