Urogenitalni sindrom menopavze (ang. Genitourinary sindroma of Menopause – GSM) opisuje spekter simptomov in telesnih sprememb, ki nastanejo zaradi upada koncentracij estrogena in androgenov med prehodom v menopavzo.
Pri nekaterih ženskah menopavzo spremljajo vazomotorni simptomi (vročinski oblivi, nočno potenje) in/ali genitourinarni simptomi, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostosti, trajanju in intenzivnosti. Ni jasnega soglasja glede števila ali vrste simptomov (genitalnih, urinarnih ali spolnih) ter telesnih znakov, ki so potrebni za postavitev diagnoze GSM.
Simptomi se lahko s časom stopnjujejo
Razširjenost GSM je zelo variabilna (13–87 odstotkov). Simptomi se pogosto z leti stopnjujejo in lahko pomembno zmanjšajo kakovost življenja. Kljub temu le približno polovica bolnic o težavah govori z zdravnikom. Zaradi prekrivanja simptomov z drugimi stanji in pomanjkanja enotne definicije je GSM pogosto premalokrat pravilno opredeljen in diagnostično podcenjen.
Med pogoste simptome sodijo:
- Vaginalna suhost
- Pekoč občutek
- Draženje
- Disparevnija (boleč spolni odnos)
- Krvavitve
- Zmanjšan libido
- Pogosto uriniranje
- Nujnost pri uriniranju
- Dizurija (boleče, pekoče uriniranje)
- Povečana dovzetnost za okužbe tako rodil kot sečil
Z GSM povezani simptomi sečil so povezani tudi z drugimi pogostimi urološkimi stanji pri starejših bolnikih, kot je prekomerno aktiven sečni mehur, kar otežuje prepoznavanje, ocenjevanje in zdravljenje le-tega. Prepoznavanje GSM je oteženo tudi zaradi prekrivanja z drugimi stanji, kot so sistemske bolezni, okužbe, druge bolezni spodnjih sečil, rodil, ter dermatološke bolezni).
Prepoznavanje, diagnosticiranje, svetovanje in zdravljenju bolnic z GSM je izjemnega pomena zaradi nadzora simptomov in izboljšanja kakovosti življenja. Najboljši pristop za izbiro ustreznih ukrepov je skupno odločanje med zdravnikom in pacientko, pri čemer zdravniki upoštevajo najboljše razpoložljive dokaze ter vrednote, preference in cilje bolnice glede obravnave GSM.
Vzroki za GSM so lahko:
- Menopavza
- Obdobje pred menopavzo (perimenopavza)
- Obsevanje v predelu medenice
- Kemoterapija
- Hormonsko zdravljenje /dopolnilno zdravljenje malignih bolezni (npr. antiestrogeni, kot je tamoksifen)
- Odstranitev obeh jajčnikov (iatrogena menopavza)
- Bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali Sjögrenov sindrom (redkeje)
- Dojenje
Zakaj je estrogen tako pomemben za zdravje nožnice?
Za ohranjanje zdravega tkiva nožnica potrebuje zadostno količino estrogena. Sluznica nožnice vsebuje estrogenske receptorje, ki ob delovanju hormona ohranja primerno debelino, vlažnost in elastične stene.
Posledice upada estrogena:
- Sluznica postane tanjša in bolj suha
- pH nožnice se poveča (postane manj kisla, (≥5))
- Poveča se tveganje za okužbe sečil
Kakšni so simptomi vaginalne atrofije?
- Draženje, pekoč občutek ali nelagodje
- Suhost nožnice in pekoč občutek
- Srbenje
- Boleč ali neprijeten spolni odnos
- Rahle krvavitve (zaradi večje občutljivosti tkiva) ali “spotting”
- Vnetje (atrofični vaginitis), ki lahko povzroča boleče uriniranje in okužbe
- Trdovraten, neprijetno izcedek (zaradi višjega pH), ki ga lahko zamenjamo za okužbo
Spremembe se pojavijo tudi na vulvi – koža postane tanjša, svetlejša in bolj suha. To vpliva na:
- Zmanjšanje maščobnega tkiva zunanjega spolovila
- Krčenje velikih sramnih ustnic in kože zunanjega spolovila, vhod v nožnico se lahko zoži
- Zmanjšanje poraščenosti
- Večjo občutljivost in poškodbe
- Večjo izpostavljenost občutljivih predelov s posledičnim draženjem
Morfološke in funkcionalne spremembe spodnjih sečil:
- Pogostejše uriniranje
- Dizurija
- Nelagodje v sečnici
- Več okužb sečil/ponavljajoča se vnetja mehurja
- Urinska inkontinenca se pojavi pri 30 – 60 odstotkih žensk po menopavzi
- Možne spremembe na sečnici (npr. karunkel)
- Šibkost mišic medeničnega dna.
- Redkeje kri v urinu
Diagnoza običajno temelji na ugotovitvah kliničnega pregleda (anamneza in ginekološki pregled), simptomih in znakih ter izključitvi drugih bolezni. Treba se je zavedati, da se simptomi ne ujemajo vedno z najdbami pri pregledu.
Če simptomi niso tipični ali ne izginejo, se ginekologi lahko dodatno odločamo za odvzem brisa ali biopsijo, kar lahko pomaga izključiti druge bolezni.
Če GSM spremljajo psihosocialni in/ali spolne težave lahko zdravniki priporočijo obravnavo pri ustrezno usposobljenem terapevtu. Če je opažena disfunkcija mišic medeničnega dna, pa lahko zdravniki priporočijo fizioterapijo za medenično dno.
Možnosti zdravljenja
Lokalni vaginalni estrogen v nizkem odmerku
Kreme, tablete ali vaginalni obroč. Izboljšanje se pričakuje v dveh do štirih tednih. Vplivajo lahko na izboljšanje nelagodja/iritacije, suhosti in/ali bolečine pri spolnem odnosu, manj okužb sečil in izboljšanju simptov urinske inkontinence oziroma prekomernega sečnega mehurja.
Ni dokazov, da bi uporaba lokalnega nizkodoznega vaginalnega estrogena povečevala tveganje za raka dojk ali povzročala endometrijsko hiperplazijo z atipijo ali raka endometrija.
Novejše hormonske terapije
- Vaginalni DHEA: nehormonski steroid, uporablja se za izboljšanje urogenitalne/vaginalne suhosti in/ali disparevnije.
- Oksitocin.
- SERM: ospemifen, uporabljamo ga za izboljšanje vaginalne suhosti in/ali disparevnije, izboljšanje se pričakuje po 12 tednih zdravljenja.
- Testosteron.
Ni dokazov, da bi uporaba dehidroepiandrosteron (DHEA) in ospemifena povečevala tveganje za raka dojk.
Nehormonsko zdravljenje
Uporaba vaginalnih vlažilcev in/ali lubrikantov, samostojno ali v kombinaciji z drugimi terapijami, za izboljšanje suhosti in/ali disparevnije.
Druge intervencije in metode
Dokazi so si nasprotujoči in ne podpirajo rutinske uporabe, vendar v okviru skupnega odločanja in ob jasnem pojasnilu, da gre za metode, ki so obravnavane kot eksperimentalne, lahko zdravniki razmislijo o zdravljenju s CO₂ ali ER:YAG laserjem ali radiokfrekvenčno zdravljenje pri bolnicah, ki niso primerne za odobrene terapije ali jih ne želijo, kjer konvencionalni načini zdravljenja ne delujejo.
Te metode vplivajo na spodbujanje nastajanja kolagena, angiogenezo, debelitev nožnične stene ter preoblikovanje nožničnega tkiva.
Priporočamo tudi izogibanje dražilnim snovem in čistilom za vulvovaginalno področje, ki lahko poslabšajo obstoječe simptome. Za alternativna prehranska dopolnila pri zdravljenju GSM, ni dokazov, ki bi podpirali njihovo uporabo.
Zavedati se je treba, da je za obvladovanje simptomov GSM pogosto potrebno dolgotrajno zdravljenje in spremljanje.
