Na portalu Healthline so pripravili pregled negativnih posledic dolgotrajnega sedenja – od glave do pet.
Šibke noge in zadnjične mišice
Če jih ne uporabljate, jih izgubite! Celodnevno sedenje vodi v slabljenje mišic spodnjega dela telesa.
Brez močnih mišic nog in zadnjice, ki stabilizirajo telo, pa se močno poveča tveganje za poškodbe.
Pridobivanje telesne teže
Gibanje spodbuja mišice k sproščanju molekul, kot je lipoprotein lipaza, ki telesu pomagajo predelati maščobe in sladkorje iz hrane. Če večino dneva presedite, vaše telo proizvede manj teh molekul, kar upočasni vašo presnovo (metabolizem).
V strokovnem pregledu iz leta 2025 so raziskovalci potrdili povezavo med sedečim načinom življenja in višjim indeksom telesne mase (ITM), večjim obsegom pasu ter višjim odstotkom telesne maščobe.
Raziskave prav tako kažejo, da več, ko presedite, več se nabira nevarne visceralne maščobe (maščobe okoli notranjih organov).
Zategnjeni boki in boleč hrbet
Tako kot pri mišicah nog in zadnjice lahko prekomerno sedenje povzroči bolečine v bokih in hrbtu. Sedenje namreč povzroča krajšanje upogibalk kolka, sam položaj sedenja pa škodi vašemu hrbtu – še posebej, če se pri tem slabo držite.
Pregledna študija iz leta 2021 je dolgotrajno sedenje povezala z 42-odstotnim porastom bolečin v spodnjem delu hrbta pri odraslih. Pri otrocih, ki so veliko sedeli med igranjem na telefonih, računalnikih ali igralnih konzolah, pa je bila verjetnost za pojav bolečin še večja (kar 63-odstotna).
“Puklasta” drža pri sedenju stiska tudi medvretenčne ploščice (diske) v hrbtenici, kar lahko privede do njihove predčasne obrabe in posledično do kroničnih bolečin.
Tesnoba in depresija
Študija iz leta 2025, v kateri so sodelovali mlajši odrasli, je pokazala, da so imeli tisti, ki niso dosegali priporočil za telesno dejavnost, 89 odstotkov večjo verjetnost za pojav simptomov tesnobe (anksioznosti) in kar 149 odstotkov večjo verjetnost za simptome depresije.
Raziskave hkrati potrjujejo, da lahko tveganje za tesnobo in depresijo pomembno zmanjšamo z redno telesno aktivnostjo.
Tveganje za nastanek raka
Nove študije kažejo, da lahko dolgotrajno sedenje poveča tudi tveganje za določene vrste raka.
Pregledna študija iz leta 2022 je pokazala, da prekomerno sedenje poveča tveganje za raka jajčnikov, maternične sluznice in debelega črevesa za več kot 25 odstotkov. Manjše povečanje tveganja so opazili tudi pri raku dojk, prostate in danke.
Razlog za to je verjetno v tem, da sedeči način življenja povzroča hormonska neravnovesja, odpornost na inzulin (inzulinsko rezistenco) in kronična vnetja v telesu – to pa so stanja, ki spodbujajo rast tumorjev.
Bolezni srca
Dolgotrajno sedenje škoduje srcu in lahko vodi do nastanka bolezni srca in ožilja.
Zaradi dolgotrajnega sedenja zastaja kri v nogah, kar zmanjša količino krvi, ki se vrača v srce. To pomeni, da ima srce na voljo manj krvi, ki jo lahko črpa po telesu. Na srce vplivajo tudi drugi že omenjeni učinki sedenja, kot so upočasnjena presnova, odpornost na inzulin in vnetni procesi.
V študiji iz leta 2024 so raziskovalci dolgotrajno sedenje pred televizijo povezali z visokim krvnim tlakom, koronarnimi boleznimi srca in srčnim popuščanjem. Druga raziskava pa je pokazala, da vsaka dodatna ura gledanja televizije na dan poveča tveganje za bolezni srca in ožilja za 32 odstotkov, tveganje za možgansko kap pa za 58 odstotkov.
Tveganje za sladkorno bolezen in zapleti
Sedenje pred televizorjem morda še bolj poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
Študija iz leta 2022 je pokazala kar 135-odstotno povečanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 pri ljudeh, ki so veliko časa preživeli sede med gledanjem televizije. Če sladkorno bolezen že imate, sedeč način življenja povečuje tveganje za zaplete, kot sta možganska kap in bolezni oči.
Po drugi strani pa je zmerna telesna dejavnost tveganje za to bolezen zmanjšala za 69 odstotkov.
Krčne žile
Dolgotrajno sedenje povzroča zastajanje krvi v nogah. To lahko privede do nastanka krčnih žil ali manjših, t. i. metličastih kapilar.
Čeprav običajno niso nevarne, so te otekle in vidne vene estetsko moteče. V redkih primerih pa lahko privedejo do resnejših stanj.
Globoka venska tromboza
Globoka venska tromboza je krvni strdek, ki najpogosteje nastane v nogah.
Če se del tega strdka odtrga, lahko zapre pretok krvi v druge dele telesa – na primer v pljuča, kar povzroči pljučno embolijo. To je nujno medicinsko stanje, ki lahko povzroči hude zaplete ali celo smrt.
Globoko vensko trombozo lahko povzroči dolgotrajno sedenje, celo med daljšim potovanjem z avtomobilom ali letalom.
Napeta ramena in vrat
Tako kot noge, zadnjica in spodnji del hrbta bodo tudi vaša ramena in vrat občutili negativne posledice dolgotrajnega sedenja. To še posebej velja, če sedite “puklasto” in gledate v računalniški zaslon.
Po podatkih študije iz leta 2025 je to bolj izrazito pri ženskah kot pri moških. Na nastanek bolečin vpliva tudi to, kaj med sedenjem počnete:
- Sedenje in uporaba telefona poveča tveganje za bolečine v vratu za 82 odstotkov.
- Sedenje in uporaba računalnika pa poveča tveganje za bolečine v vratu za 23 odstotkov.
Kako poskrbeti za več gibanja?
Strokovnjaki priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, a se hkrati strinjajo, da je vsakršno gibanje boljše kot nič. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) svetuje, da začnete z manjšimi količinami gibanja ter postopoma podaljšujete trajanje, intenzivnost in pogostost vadbe. Študija iz leta 2024, izvedena med zdravstvenimi delavkami, je pokazala, da je že lahka telesna dejavnost tesno povezana z zdravim staranjem.
Nasveti za majhne začetke:
- Privoščite si mikro-odmore med delom: Ti kratki odmori čez dan pomagajo presekati dolgotrajno sedenje. Vsakih 30 minut vstanite za 5 minut, se raztegnite ali sprehodite.
- Preizkusite pisarniško telovadbo: Mikro-odmore lahko izkoristite tudi za preproste vaje ob pisalni mizi, s katerimi prebudite mišice.
- Poskrbite za mikro-odmore med gledanjem televizije: Čas pred televizorjem prekinite tako, da se med oglasnimi bloki malce razgibate ali sprehodite.
- Parkirajte dlje stran: ne parkirajte čisto pred vhodom svojega cilja. Parkirajte raje nekoliko dlje stran in tako poskrbite za nekaj dodatnih korakov.
Vir: Healthline, 10 Side Effects of Sitting Down All Day. Dostopno na: https://www.healthline.com/health/workplace-health/things-that-happen-when-you-sit-down-all-day. Zadnji dostop: Junij 2026
