V nadaljevanju preberite:
- Če dobite tuj izvid, obvestite zdravstvenega izvajalca, ne pacienta, katerega izvid ste prejeli.
- Informacijski pooblaščenec obravnava okoli 20 takih primerov na leto.
- Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora vsak ugotovljen primer nedovoljenega sporočanja o pacientu raziskati, ne glede na voljo pacienta.
- Izvide lahko prejmete tudi drugače, ne le po navadni pošti.
Na nas se je obrnila bralka, ki je po navadni pošti namesto svojega, prejela specialistični izvid druge pacientke. “Nisem bila jezna, saj vem, da so zdravstveni delavci preobremenjeni. Kljub temu pa je neprijetno, ko prejmeš izvid z osebnimi in zdravstvenimi podatki nekoga drugega, ob tem pa se sprašuješ, v čigavih rokah je pristal tvoj,” pripoveduje.
Sprva je bila v zadregi, kako ravnati. “Nisem vedela, ali naj se obrnem neposredno na gospo, katere izvid sem prejela, saj je bil na njem naveden tudi njen naslov, ali naj o napaki obvestim koga drugega,” pojasnjuje. Odločila se je, da bo o napaki obvestila kar direktno izvajalca zdravstvene storitve, pri katerem je opravila pregled. Tam so se ji za napako opravičili in ji še isti dan poslali pravi izvid.
Po odgovore, kaj lahko naredimo, če po pošti dobimo izvid, ki ni naš, in kako pogosto se zgodi, da izvid ne pride v prave roke, smo se odpravili k informacijski pooblaščenki, dr. Jeleni Virant Burnik.
Obvestite izvajalca, ne pa nosilca izvida
Kaj torej lahko naredimo, če po pošti dobimo izvid od nekoga drugega? “Prejemnik izvida, ki se nanaša na drugega posameznika, naj o tem nemudoma obvesti izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je izvid poslal ter v nadaljevanju ravna po njegovih navodilih, na primer glede pošiljanja izvida nazaj zdravstveni ustanovi,” pojasnjuje dr. Jelena Virant Burnik.
Bralka je torej ukrepala prav, da je obvestila izvajalca, ne pa pacientke, katere izvid je prejela. Kot prejemnik podatkov drugega posameznika teh ne smete posredovati nikomur tretjemu, razen uradnim organom, ki bi obravnavali kršitev, je jasna sogovornica.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora po besedah informacijske pooblaščenke vsak ugotovljen ali sporočen primer nedovoljenega sporočanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu raziskati, ne glede na voljo pacienta.
To velja tudi, kadar ga o razkritju podatkov obvesti nekdo drug. “Ugotoviti mora morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev in primer pisno dokumentirati. O ugotovitvah mora obvestiti pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in Informacijskega pooblaščenca,” dr. Virant Burnikova pojasnjuje postopek za zdravstvene izvajalce.
Če je bil posameznik prejemnik izvida, ki se nanaša na drugega posameznika, ali pa sumi, da je bil njegov izvid poslan drugemu prejemniku, lahko glede tega vedno vloži tudi prijavo pri Informacijskem pooblaščencu.
Informacijska pooblaščenka, dr. Jelena Virant Burnik
V večini gre za nenamerne napake
Točne številke o primerih, ko je prišlo do napake pri pošiljanju zdravstvene dokumentacije, ni. Informacijski pooblaščenec je denimo na letni ravni seznanjen z okoli 20 tovrstnih primerov.
V večini primerov gre za nenamerne napake pri odpremi dokumentov, do katere prihaja predvsem zaradi velikega števila dokumentov, ki jih zdravstvene ustanove dnevno odpošljejo.
Drugi načini pošiljanja za zaščito podatkov
Informacijsko pooblaščenko smo povprašali tudi, kaj lahko kot pacienti sami naredimo, da zavarujemo svoje zdravstvene podatke?
Pri pošiljanju zdravstvene dokumentacije po pošti vsekakor obstajajo določena tveganja, kar pa še ne pomeni, da je tak način že sam po sebi nezakonit, pravi dr. Jelena Virant Burink.
V določenih primerih bi se lahko pacient z izvajalcem zdravstvene dejavnosti dogovoril za pošiljanje izvida na drug način kot po klasični pošti, dodaja sogovornica, na primer:
- po elektronski pošti z ustreznim šifriranjem,
- na način osebnega prevzema ali
- prek posebne informacijske rešitve za komunikacijo s pacienti.
To pacientom namreč omogoča peti odstavek 43. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). “Ta pacientu daje pravico zahtevati izvedbo drugih primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni obravnavi, kamor lahko sodi tudi komunikacija. Uveljavitev te pravice je sicer odvisna od objektivnih okoliščin in možnosti na strani izvajalca,” še pravi Virant Burnikova.
Najpogostejša vprašanja
Kaj lahko naredite, če po pošti prejmete zdravstveni izvid druge osebe?
Nemudoma obvestite zdravstveno ustanovo, ki je izvid poslala, in ravnajte po njenih navodilih. Ta vam lahko naroči, da dokumentacijo vrnete.
Ali lahko izvid osebno posredujete pacientu, ki mu pripada?
Ne. Informacijska pooblaščenka pojasnjuje, da osebnih in zdravstvenih podatkov druge osebe ne smete posredovati tretjim osebam, razen pristojnim uradnim organom, ki obravnavajo kršitev. Obrnite se na pošiljatelja.
Kaj lahko storite, če sumite, da je vaš zdravstveni izvid prejel nekdo drug?
O sumu obvestite izvajalca zdravstvene dejavnosti. Prijavo lahko vložite tudi pri Informacijskem pooblaščencu.
Kako pogosto zdravstveni izvidi prispejo na napačen naslov?
Natančnih podatkov ni. Informacijski pooblaščenec je na leto seznanjen z okoli 20 tovrstnimi primeri, kar pa ne pomeni, da je to tudi skupno število vseh napak.
Ali je pošiljanje zdravstvenih izvidov po navadni pošti dovoljeno?
Da. Pošiljanje po pošti samo po sebi ni nezakonito, čeprav prinaša določena tveganja za varstvo osebnih podatkov.
Ali lahko zahtevam, da mi zdravstvene izvide pošiljajo drugače?
Da, zaprosite lahko za primeren način komunikacije, denimo šifrirano elektronsko pošto, osebni prevzem ali varno informacijsko rešitev. Uresničitev zahteve je odvisna tudi od objektivnih možnosti izvajalca.
