Po podatkih Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je bilo leta 2022 v Sloveniji diagnosticiranih 1.336 novih primerov raka debelega črevesa in danke, kar ga uvršča med najpogostejše rake tako pri moških kot pri ženskah.
V Sloveniji k zmanjševanju bremena bolezni pomembno prispeva nacionalni presejalni program Svit, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in omogoča odkrivanje predrakavih sprememb in raka v zgodnji fazi. V presejalni program so vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje in so na presejanje vabljeni vsaki dve leti. V Programu Svit je 65-70 % primerov raka odkritih dovolj zgodaj in onkološko zdravljenje ni potrebno.
Porast bolezni pri mlajših in zdravljenje
Zaskrbljujoče je, da stroka opaža trend naraščanja raka debelega črevesa in danke pri mlajših odraslih. Po ocenah strokovnjakov približno osem odstotkov bolnikov v Sloveniji zboli pred 50. letom starosti, kar pomeni okoli sto novih primerov na leto.
Pri mlajših bolnikih je pot do diagnoze pogosto daljša. Simptomi so lahko neznačilni ali jih bolniki pripišejo stresu in vsakodnevnim obremenitvam. Posledično je bolezen pri več kot 60 odstotkih mlajših bolnikov ob diagnozi že v napredovali fazi, kar pomeni zahtevnejše zdravljenje in slabšo prognozo.
»Rak debelega črevesa in danke je bil dolgo razumljen predvsem kot bolezen starejših, vendar se ta slika spreminja. Vedno pogosteje se srečujemo z mlajšimi bolniki, zato moramo biti pozorni na simptome tudi pri tej populaciji. Če se pojavijo opozorilni znaki – kri v blatu, bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje ali spremembe v odvajanju – je nujno, da čim prej opravimo ustrezne diagnostične preiskave, ne glede na starost posameznika,« opozarja prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Dodaja, da se je zdravljenje v zadnjih letih pomembno izboljšalo, zlasti na področju sistemskega zdravljenja. »Poleg kemoterapije in obsevanja so danes na voljo tudi tarčna zdravila, imunoterapija in zdravljenje, prilagojeno biološkim značilnostim tumorja. Veliko rakov lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in pravočasnim obiskom zdravnika, najpomembnejše pa ostaja zgodnje odkrivanje bolezni v presejalnih programih, saj so možnosti za uspešno zdravljenje v zgodnjih stadijih bistveno boljše.«
Pomembna vloga ozaveščanja in primarne ravni
Ker so simptomi raka debelega črevesa in danke pogosto nespecifični, ima pomembno vlogo tudi ozaveščanje javnosti ter dobra in pravočasna prepoznava težav na primarni ravni zdravstvenega varstva. Pri tem je ključno, da posameznik pozna simptome in se ob prvih znakih obrne na svojega osebnega/družinskega zdravnika.
Ne samo rak debelega črevesja in danke ampak vsi raki močno vplivajo na kakovost življenja posameznika – na telesne funkcije, prehranske navade, samopodobo in psihološko počutje. Posebej zahtevna je situacija za mlajše bolnike, ki se z boleznijo srečajo v obdobju aktivnega poklicnega in družinskega življenja. Prav zato sta zgodnja prepoznava simptomov in čim hitrejša diagnostika ključna izziva pri obravnavi bolnikov z rakom debelega črevesa in danke.
Simptomi, ki jih ne smemo spregledati
Najpogostejši opozorilni znaki raka debelega črevesa in danke:
- kri v blatu,
- dolgotrajne spremembe v odvajanju blata (driska ali zaprtje),
- bolečine ali krči v trebuhu,
- nepojasnjena izguba telesne teže,
- dolgotrajna utrujenost ali slabokrvnost.
Če kateri od simptomov traja več kot nekaj tednov, je pomembno, da se posameznik posvetuje z zdravnikom.
Podpora bolnikom in njihovim svojcem
Diagnoza raka debelega črevesa in danke ne prizadene le bolnika, temveč močno zaznamuje tudi njegove najbližje. Bolezen poseže v vsakdanje življenje družine, odnose, delo in psihološko počutje, zato sta razumevanje in podpora okolice za bolnika pogosto ključnega pomena na poti zdravljenja in okrevanja.
Združenje EuropaColon Slovenija, združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke, že 18 let deluje kot glas bolnikov z raki prebavil in njihovih svojcev ter si prizadeva za večjo ozaveščenost, pravočasno diagnostiko in boljšo celostno podporo bolnikom. Združenje bolnikom in njihovim svojcem nudi različne oblike podpore, med drugim podporne skupine za bolnike z raki prebavil, individualno svetovanje ter informacije o zdravljenju in življenju z boleznijo.
»Naše združenje deluje v slovenskem prostoru z jasnim poslanstvom: bolnikom in njihovim svojcem omogočiti glas, podporo in informacije, hkrati pa krepiti prepoznavnost rakov prebavil v javnosti. Zgodnja prepoznava in čim prejšnja diagnostika ostajata ena ključnih izzivov obravnave mladih bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. Boljši rezultati bodo možni zgolj z usklajenim sodelovanjem ne le široke zdravstvene javnosti, temveč tudi drugih deležnikov, predvsem društev bolnikov in tudi medijev,« je prepričana Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija.
Glas nadaljuje: »V EuropaColon Slovenija želimo nagovoriti vso širšo javnost in stroko, še zlasti pa zdravnike družinske medicine, ki prvi vidijo naše bolnike, da ob težavah, ki nakazujejo morebitno prisotnost raka v črevesju in danki, vselej pomislijo na možnost maligne bolezni tudi pri mladih ali celo zelo mladih ljudeh, tudi če je bolnik sicer zdrav in brez vidnih dejavnikov tveganja.«
Poziv k preventivi in pozornosti na simptome
Onkološki inštitut Ljubljana ob mednarodnem mesecu ozaveščanja poudarja, da lahko veliko primerov raka debelega črevesa in danke preprečimo ali odkrijemo dovolj zgodaj s pozornostjo na spremembe v telesu ter sodelovanjem v presejalnem programu Svit.
Ozaveščenost, pravočasno ukrepanje in dobro sodelovanje med bolniki, zdravstvenimi delavci in družbo kot celoto so ključni koraki k zmanjšanju bremena te bolezni.
