Švicarsko podjetje za spremljanje onesnaženosti IQAir je v svojem najnovejšem poročilu o kakovosti zraka za leto 2025 analiziralo podatke iz več kot 9.400 mest po vsem svetu.
Ugotovitve so zaskrbljujoče: kakovost zraka se globalno poslabšuje, glavni krivec pa so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, poroča Euro News Health. Zlasti dim iz gozdnih požarov je v letu 2025 prispeval k slabi kakovosti zraka, skupaj s peščenimi viharji in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki jih je še poslabšalo kurjenje fosilnih goriv. Izredne vremenske razmere, ki so posledica smrtonosnih vročinskih valov, poplav in suš, so po Evropi povzročile vsaj 43 milijard evrov kratkoročnih gospodarskih izgub.
Delci PM2,5
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) postavlja stroge meje za delce PM2,5 (fini trdni delci). Zaradi svoje majhnosti – premer je manjši kot 2,5 mikrometra – ti drobni, vdihljivi delci PM2,5 lahko prodrejo globoko v pljuča in preidejo v krvni obtok.
Povezani so z dihalnimi težavami, boleznimi srca in ožilja ter dolgotrajnimi boleznimi, kot je rak.
Kje je bil zrak najboljši in kje najslabši?
Le 13 držav in ozemelj na svetu dosega varne meje delcev PM2,5 po standardih SZO (5 μg/m3). To pomeni, da je v 130 od 143 zajetih držav – oziroma v 91 odstotkih držav – raven delcev višja od smernic.
V Evropi so smernice SZO glede vsebnosti delcev dosegle le tri države:
- Andora, Estonija in Islandija.
Globalno se je znotraj varnih meja raven delcev ohranila še na naslednjih državah in ozemljih:
- Avstralija, Barbados, Bermudi, Francoska Polinezija, Grenada, Nova Kaledonija, Panama, Portoriko, Reunion in Ameriški Deviški otoki.
Območja z največjo obremenitvijo zraka
Najvišje stopnje onesnaženosti pa so zabeležili v Pakistanu, Bangladešu, Tadžikistanu, Čadu in Demokratični republiki Kongo. Prav tako vseh 25 najbolj onesnaženih mest na svetu leži na območju Indije, Pakistana in Kitajske, pri čemer Indija zaseda tri od prvih štirih mest na tej neugledni lestvici.
Stanje v Evropi
V letu 2025 se je onesnaženost povečala v 23 evropskih državah, v 18 pa zmanjšala.
- Poslabšanje: V Švici in Grčiji je koncentracija delcev narasla za več kot 30 odstotkov zaradi dima požarov iz Severne Amerike in saharskega prahu iz Afrike.
- Izboljšanje: Na Malti se je onesnaženost zmanjšala za skoraj 24 odstotkov, predvsem zaradi prehoda na obnovljive vire energije in omejevanja izpustov v prometu.
- Trenutna žarišča (podatki iz 19. marca): Služba Copernicus (Copernicus Atmosphere Monitoring Service – CAMS) opozarja na trenutno visoko onesnaženost v Nemčiji, Franciji, Beneluksu in Veliki Britaniji. Razlogi so kmetijske emisije (gnojila), cvetni prah in neugodne vremenske razmere (brezvetrje). V Copernicusu navajajo, da k slabi kakovosti zraka prispeva tudi izgorevanja fosilnih goriv – zlasti v nekaterih delih Vzhodne Evrope in na Balkanu.
Podatke do sprotnih informacij (real-time) za posamezno državo lahko preverite na spletni strani IQAir.
Težava: Manjkajoči podatki
Čeprav poročilo vključuje več držav kot lani, ostajajo velike vrzeli. Le majhen del svetovnega prebivalstva ima dostop do sprotnih (real-time) informacij o zraku. Še več, marca 2025 je Trumpova administracija ukinila ameriški program za globalno spremljanje kakovosti zraka, kar je milijone ljudi pustilo brez ključnih informacij.
“Brez meritev ne moremo vedeti, kaj sploh dihamo,” opozarja Frank Hammes, direktor IQAir. “Dostop do podatkov opolnomoči skupnosti, da ukrepajo in zahtevajo zmanjšanje emisij.”
Vir: Euro News, Only 13 countries in the world breathe safe air. Three of them are in Europe. Dostopno na: https://www.euronews.com/2026/03/24/only-13-countries-in-the-world-breathe-safe-air-three-of-them-are-in-europe. Zadnji dostop: Marec 2026
